Črnomelj skozi hrvaške oči

Ribnik, občina na zahodu Hrvaške, blizu Slovenije na eni strani, na drugi strani pa Črnomelj, slovenska občina, ki meji s Hrvaško. Od nedavno ju meja ne loči več, sta si pa občini tako različni, da ju povezuje zgolj eno absurdno dejstvo. Spadata namreč med najbolj nerazvite v svojih državah. Novinar hrvaškega Jutarnjega lista se je odpravil na teren in preveril stanje v obeh obmejnih občinah.

V Ribniku živi 500 prebivalcev, nihče ni zaposlen v kakšnem podjetju, saj ta v Ribniku ne obstajajo. Tisti, ki delajo, so zaposleni na družinskih kmetijah, v obrti, večina pa jih dela v Sloveniji. Imajo pošto, ki je odprta dva dni na teden, in zdravnika, ki prav tako pride dvakrat na teden. Med gospodarskimi objekti najdemo kmečki turizem, ki dela sezonsko, trgovino in bife. In to je to.

Srečni so, ko imajo eno poroko v letu, brez državnih podpor bi bil njihov letni proračun 130 tisoč evrov, od česar 26-letnemu županu Dinu Blaževiću po plačilu stroškov za projekte ostane 10 tisoč evrov.

Vstop v Evropsko unijo jim ni prinesel nič dobrega, saj sta mehka meja in ukinitev mejne kontrole omogočila izseljevanje in delo v Sloveniji. Iz EU niso dobili niti centa, saj so ekonomsko tako šibki, da ne zmorejo niti plačila priprave dokumentacije, kar je pogoj za sofinanciranje. Občine Ozalj, Ribnik, Žakanje in Kamanje so skupaj ekonomsko šibkejše od Črnomlja.

V Črnomlju pa se po navedbah Jutarnjega lista živi tako, da bi si vsako hrvaško mesto želelo industrijo in standard, ki ga uživa ta del Bele krajine, ki sicer slovi kot nekoliko zaostali del Slovenije. V Črnomlju ima svoj obrat znana tovarna izpuhov Akrapovič, proračun občine znaša 26 milijonov evrov, v Črnomelj pa se dnevno vozi več Hrvatov, kot ima Ribnik prebivalcev.

Iz skladov EU so pritegnili več kot pet milijonov evrov in dobro sodelujejo s hrvaškim Vrbovskim, Dugo Reso in nekoliko bolj oddaljenim Jastrebarskim. Črnomaljski župan Andrej Kavšek je zadovoljen, ker meje med državama ni več in smo se nekako vrnili v nekdanje obdobje, ki se ga sam živo spominja. Kavšek je tudi prepričan, da je vstop Hrvaške v schengen prinesel Sloveniji veliko prednosti. Črnomelj se je v zadnjih desetletjih naslanjal na delovno silo iz BiH, ta pa Črnomelj pogosto uporablja kot odskočno desko za odhod v Avstrijo ali druge dele Slovenije. Zato so se lokalna podjetja obrnila k Hrvatom, ki se v službo sicer vozijo od 20 do 40 minut. Črnomelj s 15 tisoč prebivalci spada med večje slovenske občine, samo mesto pa ima šest tisoč prebivalcev. »Smo velika občina, hkrati pa smo razpršeno poseljeni. Imamo 270 kilometrov občinskih cest, vodovodov je več kot 250 kilometrov. Vzdrževanje takšne infrastrukture stane. Vlagamo pa tam, kjer ljudje so in želijo živeti. V vas Draga, kjer so tri mlade družine s sedmimi otroki, smo asfaltirali cesto. Da bodo ljudje tam ostali. Na obeh straneh Kolpe so preveč lepi kraji, škoda je, da bi bili prazni,« je za omenjeni časnik povedal župan Kavšek.

Črnomelj po dodani vrednosti za 11 tisoč evrov zaostaja za slovenskim povprečjem. Brezposelnost je 8,5-odstotna, večinoma pa gre za trajno nezaposljive ljudi. Župan ocenjuje, da samo v podjetju Akrapovič dela več kot 200 ljudi iz Hrvaške.

Črnomelj je sicer v velikem naložbenem zamahu, gradijo novo šolo za 650 učencev, kanalizacijo, prihodnje leto pa bodo še urgenco. Iz kohezijskih skladov EU so doslej izkoristili 5,4 milijona evrov.

Župan Kavšek ima sicer vizijo sodelovanja obeh občin ob reki Kolpi, predstavil jo je kolegom županom, bo pa pri realizaciji potrebna pomoč obeh držav, še zaključuje Jutarnji list.