Na vsebino

Svetovni dan Zemlje

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki je letos posvečen varovanju domorodnih vrst. Vse bolj se namreč zavedamo, da ljudje močno vplivamo na naravo, razvoj človeštva pa vodi tudi v zmanjševanje števila domorodnih vrst, včasih celo v njihovo izumrtje.

Med enega najpomembnejših dejavnikov upadanja števila domorodnih vrst štejemo tudi tujerodne vrste ‒ živali in rastline, ki smo jih k nam namerno ali nenamerno prinesli iz tujih krajev. Število tujerodnih vrst zaradi obsežne svetovne trgovine stalno narašča. Čeprav se v novem okolju ustali le majhen del tujerodnih vrst, se nekatere močno razširijo. S tem povzročajo škodo domorodnim vrstam ter spreminjajo medvrstne odnose in okoljske razmere. Takrat govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah.

Včasih se zdi, da smo glede tujerodnih vrst nemočni, saj nimamo velikega vpliva na globalno trgovino. Vendar to ne drži za tujerodne rastline. Medtem, ko je bila večina tujerodnih žuželk in gliv k nam nenamerno zanesenih s transportom blaga, smo največ tujerodnih rastlin prinesli namerno, da bi jih kot okrasne rastline gojili na vrtovih. A nekatere tujerodne rastline so se s pomočjo vetra ali ptic razširile v (pol)naravna okolja, kjer tvorijo vse večje strnjene sestoje, iz katerih s senčenjem izrinjajo domorodne rastline. Nikjer v Sloveniji ni treba daleč, da v naravi ozremo invazivne rastline in vidimo posledice njihovega širjenja. Največjo okoljsko škodo povzročajo na ekstenzivnih travnikih ter v obrečnih in nižinskih gozdovih. Kjer so tujerodne vrste gosto prekrile gozdna tla, ne morejo vzkliti niti mlada drevesa, zato je prihodnost teh gozdov negotova.

Med okrasnimi rastlinami je veliko vrst, ki so potencialno invazivne. Te so sicer pri nas v naravi še razmeroma redke, vendar iz izkušenj iz drugih držav vemo, da se lahko močno razširijo in povzročijo okoljsko škodo. Nekatere izmed teh vrst so v okviru projekta LIFE ARTEMIS uvrstili na opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih (https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/opozorilni-seznam/). Ko boste letos izbirali rastline za vrtove, pomislite tudi na naravo. Ponudba v vrtnih centrih je dovolj pestra, da lahko kot odgovorni potrošniki izberemo neinvazivne rastline.

10 nasvetov za naravi prijazen vrt:

  1. Preden na vrtu posadite novo okrasno rastlino, se pozanimajte, ali ni morda invazivna. Na vrt posadite domorodne rastline ali pa tujerodne rastline, ki so neinvazivne in se ne širijo v naravo.
  2. Na vrtu ne gojite rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne. Namesto teh posadite podobne vrste, ki ne ogrožajo narave.
  3. Če na vašem vrtu že uspevajo invazivne rastline, jih na primeren način odstranite. Če invazivnih rastlin ne želite odstraniti, porežite cvetove, da ne bodo nastala semena, saj jih lahko v naravo raznesejo živali ali veter.
  4. Posebej previdni bodite z okrasnimi rastlinami, ki jih prodajajo kot nezahtevne in hitrorastoče. To sta tudi lastnosti invazivnih rastlin!
  5. Ne sejte mešanic semen okrasnih rastlin, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.
  6. Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo.
  7. Bodite pozorni na morebitne škodljivce na novokupljenih rastlinah in v prsti iz cvetličnih lončkov.
  8. Opazujte svojo okolico. Če opazite, da se nekatere rastline širijo zunaj vrtov, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami.
  9. Okrasnih rastlin ne sadite zunaj vrtov (npr. v gozdove, na cestne robove).

O ubežnicah z vrtov poučite tudi svoje prijatelje in sosede ter jim ne dajajte semen invazivnih vrst.

Vir: Zavod RS za varstvo narave

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

  
74
87
98
26
  
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj