Na vsebino

Belokranjske občine v številkah: negativen naravni prirast, nižja povprečna plača

Foto: Uroš Novina
Foto: Uroš Novina

Slovenske statistične regije so si v marsičem podobne, hkrati vsaka izstopa na svoj način. Statistični urad je objavil nove podatke, ki med drugim kažejo, da je v Jugovzhodni Sloveniji, ki je z 2.675 kvadratnih metrov površine naša največja statistična regija, leta 2022 živelo okoli sedem odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Med letoma 2012 in 2022 je regija po višini neto razpoložljivega dohodka na prebivalca s sedmega napredovala na prvo mesto. Dohodek se je povečal za okoli 5.650 evrov in je znašal 15.800 evrov. Od povprečja na ravni države je bil višji za štiri odstotke.

Jugovzhodno Slovenijo sestavlja 21 občin, med njimi so tudi vse tri belokranjske občine. Statistični podatki za leto 2022 kažejo o občinah Črnomelj, Metlika in Semič naslednjo sliko.

OBČINA ČRNOMELJ: STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2022

Občina Črnomelj meri 340 kvadratnih kilometrov. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 5. mesto.

Sredi leta 2022 je imela občina približno 14.210 prebivalcev (približno 7.260 moških in 6.950 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 38. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 42 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je –3,2 (v Sloveniji –2,3). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 0,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je –3,0 (v Sloveniji 4,6).

Povprečna starost občanov je bila 45,0 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,9 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 155 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 142). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v štirih (Črna na Koroškem, Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Mislinja), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je delovalo 5 vrtcev, obiskovalo pa jih je 493 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 75 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (82 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo približno 1.320 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 470 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 29 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 38 študentov in 8 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 70 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (69 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 582 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 12 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 273 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 88 kg manj kot v celotni Sloveniji.

OBČINA METLIKA: STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2022

Občina Metlika meri 109 kvadratnih kilometrov in se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 60. mesto.

Sredi leta 2022 je imela občina približno 8.480 prebivalcev (približno 4.350 moških in 4.130 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 62. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 78 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je –3,3 (v Sloveniji –2,3). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 1,5 (v Sloveniji 4,6).

Povprečna starost občanov je bila 44,9 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,9 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 161 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 142). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v štirih (Črna na Koroškem, Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Mislinja), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je deloval en vrtec, obiskovalo pa ga je 318 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 76 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (82 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo približno 720 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 310 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 35 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 38 študentov in 8 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 72 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (69 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 17 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 16 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 600 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 12 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 333 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 28 kg manj kot v celotni Sloveniji.

OBČINA SEMIČ: STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2022

Občina Semič meri 147 kvadratnih kilometrov. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 42. mesto.

Sredi leta 2022 je imela občina približno 3.860 prebivalcev (približno 1.990 moških in 1.860 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 133. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 26 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je –1,0 (v Sloveniji –2,3). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je –7,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je –8,6 (v Sloveniji 4,6).

Povprečna starost občanov je bila 44,5 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,9 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 144 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 142). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v štirih (Črna na Koroškem, Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Mislinja), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 179 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 80 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (82 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo približno 350 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 130 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 36 študentov in 6 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 38 študentov in 8 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 68 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je manj od slovenskega povprečja (69 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 18 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 15 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 603 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 13 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 320 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 41 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Vir: SURS

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj