Priporočila gasilcev glede kurjenja v naravi

KURJENJE V NARAVI

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti, zato mor biti kurišče:
- obdano z negorljivim materialom;
- območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
- ves čas kurjenja mora biti nadzorovano s strani polnoletne osebe;
- po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti.
- ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

Dodatne zahteve v zvezi z ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

- Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
- Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
- Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
- O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

- Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
- Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
- Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
- Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
- Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.