Obeležitev mednarodnega dneva bobra

V podporo ponovno oživljeni populaciji evropskega bobra in prebivalcem območij, ki jih bober poseljuje smo se tudi v Sloveniji že pred leti pridružili obeleževanju tega dogodka.

7. april je mednarodno dogovorjen dan, ko izvedemo večino teh aktivnosti – ali na termine, ki so temu dnevu bližji. Ta teden ste lahko sodelovali pri dogodkih, ki smo jih organizirali različni deležniki (Kozjanski regijski park, Zavod RS za varstvo narave, Društvo Bober, Prirodoslovni muzej Slovenije in Javni zavod Krajinski park Kolpa): predavanje in sprehod ob reki Sotli, predavanje v Valvasorjevi knjižnici v Kostanjevici, predavanje in sprehod ob Muri v Bakovcih, voden ogled ob reki Bistrici ter Krki, ogled habitata in dogodek v Prelesju ob Kolpi. 13. aprila pa se vsi zainteresirani lahko pridružite še vodenemu ogledu habitata bobra na Rači v Domžalah.

Bober danes zopet postaja ena ključnih vrst vodnih ekosistemov, saj s svojimi aktivnostmi spreminja značaj rek in obrežij. Kljub številnim pozitivnim posledicam, pa se moramo zavedati tudi njegovega konflikta z okoljem zaradi povzročenih škod s hranjenjem na kmetijskih površinah, v zimskem času podiranja dreves na obrežjih, kopanjem rovov in gradnjo jezov ter podobnim.

Da bi to zanimivo vrsto bolje spoznali, smo v Krajinskem parku Kolpa pred leti, ko je bilo opaženo aktivnejše delovanje bobrov na Kolpi izvedli monitoring bobra in vidre ter popisali vsa bobrišča (dom družine bobrov). Danes so nastala tudi že nova, saj se populacija krepi. Prav tako smo se pred leti odzvali na pobudo k obeležitvi dneva bobrov in organizirali vodene oglede ob reki Kolpi ter predavanja o tem sesalcu.

Tudi letos – kakor vsa leta doslej se je našemu vabilu odzval profesor iz Univerze v Zagrebu dr. Marijan Grubešić in predstavil svoje bogate izkušnje v predavanju v Gostišču Madronič v Prelesju ob Kolpi. Znanja si je dr. Grubešić pridobil na študiju v Nemčiji, predvsem pa z vodenjem projekta ponovne naselitve bobra na Hrvaško. V letu 1992 so pričeli z raziskovanjem primernih habitatov za naselitev bobra – najprej v gozdu Žutica pri Ivanič Gradu. Prvi bober je bil na Bavarskem ujet aprila 1996, kmalu pa so sledili še drugi. V manj kot dveh letih, v 14 izlovih, je bilo tako na tri različne lokacije (zaradi bojazni, da bobri ne bi obstali na vseh lokacijah)
naseljenih 85 bobrov. Vsa tri območja poselitve so bila primerna in uspešna in so danes žarišča širjenja populacije v Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Bosno in Hercegovino. Slovenija se takrat zavestno ni odločila za ta projekt – a ima danes vseeno številno populacijo bobra. Prof. Grubešič ocenjuje trenutno populacijo bobra na Hrvaškem na 8. – 10. 000 osebkov, kar je približno 2.000 – 2.500 družin. Andrej Hudoklin iz ZRSVN, OE Novo mesto, ki je predstavil slovenske izkušnje pa ocenjuje našo populacijo na 1.000 – 2.000 živali. Na Hrvaškem je bober v nekaterih primerih zavarovana, v drugih pa lovna divjad. Slovenija tega izziva še ni opazila.

Na letošnjem dogodku nas je s svojo udeležbo razveselil tudi ljubitelj narave, upokojeni snemalec TV Bosne in Hercegovine Hasan Arnautović, ki se je zadnja tri leta posvetil snemanju te simpatične živali: ponoči in podnevi, poleti in pozimi. Čeprav laik, je tako spoznal pomembne skrivnosti te vrste in jih sedaj tudi delil z nami. Tudi na reko Uno se je bober, podobno kot v Slovenijo razširil iz naselitvenih območij na Hrvaškem. Gospod Arnautović ni prikazoval zgolj idile te simpatične živalce, pač pa tudi
kruto realnost vsakdana, ko bober povzroča posameznikom velike škode, ki jih v nasprotju z državami EU v Bosni in Hercegovini kmetom ne izplačujejo iz državnega proračuna. Seveda potem, kot je to običaj v podobnih situacijah račun plačajo živali, ki so žrtev krivolova.

Tudi pri nas stvari niso rožnate, čeprav imamo vzpostavljen sistem, ki bi moral imeti odgovore na takšne izzive. Država je tudi za bobra, podobno kot za druge zavarovane vrste dolžna izplačevati odškodnine za škode, ki jih ni mogoče preprečiti in v primeru večjih škod poskrbeti za (so)financiranje učinkovitega varovanja. Po mnenju razpravljavcev pa država nima dovolj resnega pristopa – ne z višinami odškodnin, niti ne s postopki ugotavljanja in cenitev škod. Tudi tu se je posledično bati, da bo državni proračun zaradi privarčevanih nekaj tisoč €, ogrozil populacijo. Po lanskem pozivu, ki ga je JZ KP Kolpa objavil v medijih je prišlo do prijave škode po bobru
tudi v Beli krajini v šestih primerih, a kot smo slišali enega od oškodovancev ta s cenitvijo in obrazložitvijo primera s strani Zavod za gozdove Slovenije ni bil zadovoljen.

Dr. Marijan Grubešić si je s sodelavci kljub slabemu vremenu v nedeljo ogledal obrežje Kolpe kjer je opaziti delovanje bobra in pohvalil ukrepe zavarovanja naravne vrednote Ziljske vrbe. Te so bile letos ponovno obrezane na čop, štiri pa na strokovno in tehnično zahtevnejši poseg še čakajo. JZ Kolpa se je odločil za varovanje najpomembnejših dreves s postavitvijo jeklene mreže, saj je zaradi oddaljenosti območja in poplavnosti terena električno varovanje problematično.

Z dovoljenjem avtorja Hasana Arnautovića lahko dvanajstminutni film »Povratek bobra« predvajamo tudi obiskovalcem Šokčevega dvora in šolam na našem območju. Učitelji, povabite nas.