“Bela krajina je bila pred 80 leti svobodna Slovenija v malem”

V Kulturnem domu Črnomelj je sinoči potekala osrednja proslava ob 80. obletnici 1. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju.

"Vesel sem, da imamo ta privilegij, da lahko danes tukaj praznujemo 80. obletnico tako pomembnega zgodovinskega dogodka. Z današnjo prireditvijo, pa tudi z vrsto drugih prireditev, ki se bodo v tem letu še zvrstile v sklopu Leta domovine, se želimo simbolično pokloniti slehernemu prizadevanju naših prednikov v boju za svobodo in narodno samobitnost in hkrati opozoriti na pomembnost pozitivnega odnosa do lastne domovine," je uvodoma zbrane nagovoril črnomaljski župan Andrej Kavšek.

Slavnostni nagovor pa je imela predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ta je med drugim poudarila, da je bila Bela krajina pred 80 leti svobodna Slovenija v malem, Črnomelj pa je postal parlamentarno središče države, kjer so nastajali temelji naše državnosti.

Slovenski narodno osvobodilni svet se je na takratnem zasedanju konstituiral kot ljudska skupščina ali parlament, ki je sprejel akte temeljnega, danes bi lahko rekli tudi ustavnopravnega značaja. S tem zasedanjem smo Slovenci po besedah Klakočar Zupančič stopili na pot pravne ureditve države. Zasedanje je dobilo zgodovinski pomen predvsem zaradi vsebine aktov, ki so jih izvoljeni odposlanci sprejeli. V njih so zapisane vrednote, ki so še danes neprecenljive, niso pa vedno in povsod samoumevne, zato moramo nenehno skrbeti, da jih kdo ne bi poskušal relativizirati ali poteptati, je dejala.

“Svet v katerem živimo danes, je zapleten. Veliko bolje bi bilo, če bi sedanji odločevalci več dejanj namenili iskanju mirnih rešitev ter sožitja in brezpogojnemu uresničevanju osnovnih človekovih pravic kot pa konfliktom. Pravijo, da naj bi bila zgodovina učiteljica življenja, a če le malo pogledamo naokoli, lahko ugotovimo, da kot pripadniki človeške vrste žal nismo prav dobri učenci. Tudi v slovenski politiki se prepogosto daje prednost konfliktom pred vsebinskimi dialogi in iskanju najboljših rešitev za državljane,” je povedala predsednica DZ.

Slednja je ob zaključku govora priredila besede znanega ameriškega državnika, ki jih je izrekel v času hladne vojne v Berlinu: “Tudi jaz sem ponosna Belokranjka.”

V kulturnem programu so nastopili Nina Jankovič, Marko Simčič, Mira Madronič, Nina Grahek, Filip Peteržinek, na bobnih je dogajanje spremljala Katarina Kuhar. S posameznimi nastopi so se predstavili še Godba Črnomelj, Vokalna skupina Duma, Maja Sever iz SNG Drama Ljubljana ter glasbenik Pero Lovšin. Scenarij proslave je nastal pod peresom domačinke Nastasje Schweiger iz ZIK Črnomelj.

Od 1. do 3. oktobra 1943 je v Kočevju zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Izvolil je 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ Slovencev v osvobodilnem boju. Odbor je prvič zasedal 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, kjer se je tudi preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet.