Livar v Črnomlju tudi z delavci iz Azije

Številna slovenska podjetja se že nekaj časa soočajo s pomanjkanjem delavcev, zato jih v zadnjem obdobju iščejo tudi v tujini. Splošno pomanjkanje specifičnih profilov delavcev, zlasti brusilcev na stabilnih brusilnih strojih in avtomatskih brusilnih strojih, občutijo tudi družbi Livar, ki v svojem črnomaljskem obratu trenutno zaposluje 351 ljudi, od tega 118 v mehanski obdelavi.

Tuji delavci v največji livarni železnih litin v Sloveniji predstavljajo že 34 odstotkov zaposlenih. Največ jih prihaja iz sosednje Hrvaške in Bosne in Hercegovine, s katero ima Slovenija podpisan sporazum o zaposlovanju.

Če so v preteklosti dodatne delavce iskali predvsem na območju nekdanjih jugoslovanskih republik, je ta kadrovski bazen po besedah predsednika uprave Livarja dr. Roka Rozmana sedaj praktično izčrpan. Poleg tega večina delavcev, ki so jih v zadnjem obdobju zaposlili zlasti iz Bosne in Hercegovine, po dopolnjenem letu zaposlitve v Sloveniji, vse pogosteje odhaja naprej v Zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo.

Po delovno silo na indijsko podcelino

Potrebo družbe po zaposlovanju večjega števila tujih državljanov, poleg povečanega povpraševanja po livarskih izdelkih, narekuje tudi načrtovano povečanje kapacitet za storitve brušenja v proizvodnem obratu Livarja v Črnomlju, kjer bodo s ciljem večje produktivnosti delovni proces reorganizirali in posodobili. Posledično tako v Črnomlju trenutno primanjkuje do 40 brusilcev, zaradi česar morajo izdelke predajati v brušenje v kooperacijo, oziroma so jih kupcem prisiljeni dobavljati v neobdelani obliki, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost.

Zaradi vsega naštetega so se preko tuje kadrovske agencije usmerili v iskanje nove delovne sile v Aziji. V prvem koraku nameravajo v Črnomlju zaposliti do 40 delavcev iz Indije in Šrilanke. Prvi naj bi z delom predvidoma pričeli v maju. S tem se v Livarju približujejo podobnim livarnam po Evropi, kjer delovna sila izven meja stare celine ponekod predstavlja že polovico vseh zaposlenih.

»Gre za kvalitetno delovno silo in v našem interesu je, da bi se ti ljudje čim bolje vključili v lokalno okolje, kar bo ena naših ključnih nalog. Poleg delovnih izkušenj od njih zahtevamo tudi znanje angleškega jezika. S strani lokalnega okolja pa se nadejamo, da te ljudi sprejme brez predsodkov in jim ponudi priložnost,« je povedal Rozman, ki ob tem poudarja, da pri zaposlovanju tujcev nikakor ne gre za odžiranje delovnih mest domači delovni sili. V Livarju imajo po njegovem namreč dovolj široko ponudbo delovnih mest različnih profilov, zato v svoje vrste vedno vabijo tudi domačo delovno silo. »Vsi tuji državljani bodo opravljali delo izključno v naši družbi in za potrebe naše družbe. Seveda pa smo ne glede na načrtovano zaposlitev tujih delavcev, pripravljeni zaposliti še dodatne domače delavce profila brusilec, v kolikor bi obstajal interes domačih iskalcev zaposlitve,« dodaja predsednik uprave Livarja.

Zaposlenim želijo zagotoviti stimulativno plačilo

V družbi so sicer lani dvignili osnovne izhodiščne plače v vseh plačilnih razredih vsaj na nivo minimalne plače, čemur ostajajo zavezani tudi v prihodnje, saj želijo zaposlenim zagotoviti konkurenčno in stimulativno plačilo. Veliko sredstev namenjajo tudi izobraževanju. Tako je bilo lani napredovanja deležnih dve tretjini zaposlenih. »Veseli nas, da v naše vrste uspemo pritegniti mlade strokovnjake, na katere lahko prenašamo bogate izkušnje in livarsko tradicijo, hkrati pa skupaj uvajamo novo opremo in tehnologije, s katerimi uspešno izpolnjujemo najzahtevnejša pričakovanja naših strateških kupcev,« poudarjajo v Livarju.

Vez z mladimi vzpostavljajo preko kadrovskih štipendij, praktičnega usposabljanja z delom (PUD), vajeništva, pa tudi preko različnih predstavitev, ki jih izvajajo za učence, dijake in študentke. V lanskem letu so v svoje vrste sprejeli 23 praktikantov (PUD), zaposlili pet štipendistov, v štipendijski shemi pa imajo še 13 štipendistov s področja strojništva in elektrotehnike. Medse želijo pritegniti predvsem metalurge, strojnike, elektrotehnike, oblikovalce kovin-orodjarje in mehatronike.