Bo Bela krajina končno dobila zanesljivejšo oskrbo z elektriko?

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda Kočevje – Črnomelj, ki je v javni obravnavi do konca februarja. Umeščanje v prostor tega prepotrebnega daljnovoda za kakovostno in stabilno napajanje z elektriko celotne Bele krajine se vleče že vrsto let. Z dvostranskim napajanjem bi dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo električne energije na sončni strani Gorjancev, kar je izjemnega pomena zlasti ob načrtovani povečani uporabi v gospodinjstvih in širitvi gospodarskih zmogljivosti. Bela krajina se z elektriko namreč napaja iz Novega mesta po trasi čez Gorjance in v primeru okvare nima rezervnega voda.

Umestitvi omenjenega daljnovoda so pred leti nasprotovali prebivalci krajevnih skupnosti Talčji Vrh in Petrova vas, ki so zahtevali delni vkop daljnovoda v dolžini približno štirih kilometrov. Opozarjali so, da bi elektromagnetno sevanje lahko negativno vplivalo na zdravje, poleg tega jih je skrbela degradacija kulturnih in arheoloških znamenitosti ter naravnih danosti. Na Elektro Ljubljana so takrat pojasnjevali, da daljnovoda zaradi prevelikih stroškov ne morejo vkopati v zemljo, za kar pa v tem primeru niti ni potrebe. To se namreč počne v urbanih središčih, pa še to le v primeru, če druge možnosti ni.

Novi predlagani potek daljnovoda je po besedah črnomaljskega župana Andreja Kavška sprejemljiv za vse, saj se izogne naseljem. Z novo traso daljnovoda bi starega premaknili iz zaselka User pri Otovcu, pokriti vkop, kot zahtevajo nekateri, pa po besedah Kavška ni samo občutno dražji, vplival bi lahko tudi na habitat ogrožene črne človeške ribice. Župan zato poudarja nujnost potrditve predlagane rešitve za nadaljnji razvoj Bele krajine. V nasprotnem primeru bi se postopek znova vrnil na začetek, kar pa si tukajšnje gospodarstvo ne more privoščiti. Brez zanesljive oskrbe z elektriko namreč ne bo širitve gospodarskih dejavnosti, še opozarja župan.

Projektna skupina bo po zaključku javne objave pripravila mnenje k predlogu DPN-ja, ki ga bo moral potrditi tudi črnomaljski občinski svet. Predlog najustreznejše različice na koncu potrdi vlada z uredbo.