Arheološko bogastvo Bele krajine (39)

Vitreum Romanum/Rimsko steklo - Steklen lonec

Kroglast lonec s kratkim vratom in izvihanim ustjem - olla. Dno vbočeno. Izdelano iz modrikastega prozornega stekla. Na trupu ostanek slabo staljenega stekla.

Rosalnice - Štefaničeva njiva, grob 1; 1. - 2. st.n.št.; steklo; A 11798.

Najstarejše rimsko stekleno gradivo na območju Slovenije je poznano iz konca 1. stoletja pr.n.št.. Izhaja iz severno italskih steklarskih delavnic in so ga k nam uvažali iz Akvileje. Prvi izdelki so bili večinoma luksuzni predmeti, šele razvoj pihanja stekla je v teku 1. stoletja razširil steklene proizvode med vse sloje.

Lokalne steklarska proizvodnja je v rimski dobi obstajala od začetka 2. stoletja dalje in trajala, kot kažejo arheološka odkritja v Celju (Celeia) in na Ptuju (Poetovio), skozi vse 3. stoletje. Najobsežnejša odkritja so znana iz Poetovione, kjer so bili dokazi o steklarski proizvodnji odkriti na več mestih.

Večino izdelkov predstavljajo predmeti za vsakdanjo rabo, t. i. namizno in shrambeno posodje (krožniki, lonci, skodelice …). Nekateri od njih pa so imeli tudi sekundarno funkcijo kot pogrebni pridatki ali žare. Kroglasti lonci se pojavljajo v grobnih celotah od 1. do 3. st. n. št.

Prikazan lonec je bil položen v s kamniti ploščami obdan grob v katerem je bilo skupno 10 predmetov, med njimi tudi hišasta žara.

Gre za enega bogatejših grobov iz zgodnje rimskega obdobja v Beli krajini.

Foto: Steklen kroglast lonec z izvihanim ustjem – Olla; avtor: Kristjan Husič, 2023; hrani BMM.