Arheološko bogastvo Bele krajine (24)

Žara z malteškim križem

Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim, navzven izvihanim ustjem iz sivočrne gline. Ustje je na notranji strani fasetirano in okrašeno s cik cak ornamentom. Na vratu so vrezani štiri ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je seszavljen iz šestih manjših trikotnikov.

Metlika - Borštek, grob 8, pozna bronasta doba (9. st. n. št.), keramika, A11051.

Odločilni vpliv na razvoj evropske železnodobne družbe izvira v Sredozemlju, Balkanu in v Podonavju, kamor preko Save teče tudi reka Kolpa. Bela krajina je dobro situirana in je imela zato predvsem na začetku železne dobe pomembno vlogo pri razvoju dolenjske halštatske kulture.

Že v pozni bronasti dobi so bile belokranjske skupnosti dobro povezane s Podonavjem. Te povezave se kažejo v podobnih okrasih na keramiki kot na velikih žarah z Borštka. Tudi gomilni grobišča, ki so značilna za halštatsko kulturo, se tu pojavijo zgodaj, vendar pa tamkajšnji prebivalci niso opustili žarnega pokopa. Te pokopi so ena od posebnosti Bele krajine, saj se na Dolenjskem sredi 8. stoletja pr. n. št. povsem uveljavi pokopavanje celih trupel v družinsko-rodovnih gomilah.

Gomila s Hriba v Metliki izstopa med raziskanimi grobišči, saj so v njen začeli pokopavati že v 9 stoletju pr. n. št. Sprva so bile tu nasute štiri manjše gomile, obdane s kamnitim vencem, ki so prekrile le posamične žgane grobove. V veliki gomili se je nadaljevalo pokopavanje sežganih ostankov v žarah ali preprostih grobnih jamah. Skeletni pokopi se pojavijo šele v začetku 8. stoletja pr. n. št.

Velika žara z Borštka kaže na povezave z vzhodom prav po svojem okrasu. Izvorno območje tako imenovanega malteškega križa najdemo v Podonavju.

Fotografija: Žara z malteškim križem iz Borštka, 2012, avtor: Branko Babič, hrani BMM.