Arheološko bogastvo Bele krajine (19)

Srebrn križec

Križec z razširjenimi kraki izdelan iz srebrne pločevine. Ob robu okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice.

Podzemelj, Kučar - zgornja cerkev, pozna antika (4. - 6. swt. n. št.), srebro, 5,3 x 5,8 cm; A11831.

Železnodobno središče Podzemelj je zamrlo ob koncu 1. stoletja pr. n. št. Potem ko so Rimljani prevzeli oblast v Beli krajini, so ljudje zapustili naselje na Kučarju in se naselili v ravnini. Kučar pa so uporabljali kot svetiščni prostor. O tem pričajo posamezne najdbe izgubljenih predmetov in kamnitih oltarjev.

Ljudje so se na Kučar začeli vse pogosteje zatekati proti koncu 4. st. n. št.. Na vrhu vzpetine so iskali zavetje, saj je bil to zelo nemiren čas, ko so rimsko državo pretresali pogosti vpadi barbarskihh ljudstev in državljanske vojne. Nemire je vzpodbudilo nezadovoljstvo s številnimi reformami, ki sta jih uvedla cesarja Dioklecijan (284 – 305) in Konstantin (306 – 337). Slednji je bil krščansko opredeljen, zato se je v njegovem času močno okrepilo tudi širjenje nove vere, pri čemer Bela krajina ni bila izjema.

V 5. stoletju so na severnem vrhu Kučarja zgradili obsežen zgodnjekrščanski kompleks z dvema cerkvama, krstilnico in večjo stanovanjsko stavbo - palacijem, v kateri so prebivali duhovniki, mogoče tudi najvišji dostojanstvenik - škof. Cerkveno naselje, ki je okoliškim prebivalcem služilo kot zatočišče, je bilo zavarovano s kamnitim zidom, ki je vključeval vsaj dva štirioglata stolpa. Utrdba je bila, predvsem iz južnega dela, lahko dostopna zato so jo opustili še pred koncem 5. stoletja. Skromna količina drobnih arheoloških najdb nakazuje, da je bil zgodnjekrščanski kompleks v uporabi le kratek čas.

Srebrn obesek v obliki križa je bil odkrit ob polkrožni klopi za duhovnike, v nekoliko dvignjenem predelu zgornje cerkve. Najverjetneje gre za obesek viseče svetilke.

Fotografija: Srebrni križec z razširjenimi kraki, 2012, avtor: Branko Babič, hrani BMM.