Franc Absec: Pesmi

MOŽ S SIVO BARETKO

Tam sedi in nič ne reče,
Pije kavo črno kot noč,
Je pečeno svinjsko pleče,
In obraz vedno smejoč.
Na glavi pa ima baretko,
Sivo kot njegova brada,
Vidiš ga brez nje redko,
Redko, ga kdo kdaj zbada.
Bere vedno isto knjigo,
Tiste Cankarjeve Hlapce,
Nič drugo mu ni v brigo,
Ne zmeni se za glasne vrabce.
Ob knjigi vedno časopis,
Prebira si novice dnevno,
V rokavu skriva Škis,
Prepeva si kar spevno.
Vedno za igro je Taroka,
Pri roki vedno ima karte,
Teh pa videz iz baroka
Namesto kraljev Bonaparte.
Ko štejemo vedno zmaga,
Nikoli drugega ne mesta
Jaz pa na porazu praga,
To vloga mi je zvesta.
Vsak dan živi to rutino,
Vedno ujet je v to kletko,
Tako prazni to praznino,
Mož s sivo Baretko.

SILVIJA

Oh Silvija, oj Silvija kaj misliš si o meni,

Naj to mišljenje tvoje ne ostane le pri tebi.

Oh Silvija, oj Silvija daj se mi izpovej,

In ob tem še v oči iskreno me poglej.

Oh Silvija, oj Silvija povej mi kaj ti čutiš,

Katera čustva na pogled name ti občutiš.

Oh Silvija, oj Slivija tudi če me ti sovražiš,

Da vsaj z besedo ne dejanji me čustveno poraziš.

Oh Silvija, oj Slivija če mi strla boš srce,

Moj ogenj močno in večno zate le gore.

Oh Silvija, oj Silvija povej mi če sem spaka,

Povej mi če sem življenja tvojega napaka.

Oh Slivija, oj Silvija le z eno mi besedo,

Uniči ali povišaj mojo večno bedo.

Oh Silvija, oj Silvija daj prosim spregovori,

Da te spravljam ali ne v ta občutek nori.

Oh Silvija, oj Silvija če drugi ti je všeč,

Mi le ostane žalost in moj duh trpeč.

Oh Silvija, oj Silvija mi vedno boš v navdih,

Ti na smrtni postelji moj zadnji boš izdih.

Oh Silvija, oj Silvija nisi me nikdar ljubila,

Jaz pa ne najdem za ljubezni tebe več zdravila.

Oh Silvija, oj Silvija odhajam daleč stran,

Saj pesmi, rože moje zate so bile zaman.

Oh Silvija, oj Silvija še vedno mislim nate,

Pesmi ljubezni moje namenil sem le zate.

Oh Silvija, oj Silvija kako se me spominjaš,

Ker ti iz mojega spomina nikoli ne izginjaš.