dr. Agoš - Beciklirovanje na Danskem.

Zdej sm en mesc preživu na Danskem, i prekolesaru skorej cel njihov glavni otok, sm lahko malo pametn o tem kk je kolesarit tam. Zdej, nem pisal o tem kaki so višnjevi zavitki na poti, ki oni ti baš nepoznajo teh klasičnih pekarn i višnjevih zavitkov, bom pa o vsem drugem.

Prvi šok ko sm stopu dol iz trajekta je blo vreme. Mraz, - 17°C, dž i vtr. Sploh, ker smo bli še pet ur prej na Poljskem, kjer je blo bolj 33°C. Sm si mislu, kam mi to rinemo. A drugi šok, je cesta za kolesare, ki se je začela praktično takoj, ko si pršu iz trajekta.

Čepraf majo jako dobro poštiman javni prevoz, vlake, metro i avtobuse, se je najlepše po njihovem glavnem mestu i okuli vozit z beciklom. Tam je drugačna kultura do kolesarov, majo pravilo “kolesari grejo prvi”. Tega pravila se držijo že pri načrtovanju cestnega omrežja. Ponavadi maš tam tak široke kolesarske ceste, ko je tu cesta do Brčic. I še zravn ti pride pločnik. Jako so pozorni tudi na to, da ko gradijo kolesarsko cesto ta nedela valovof, ko je navada prnas, nego gre cesta skus gladko iz kolesarske ceste na glavno cesto. Tak da se da po mestu vozit tudi s cestnim biciklom, za razliko od Slovenije, ko nujno rabiš gorski becikl z montizeri odzpredej i odzadej.

Tak, ko maš prnas jezne voznike, maš tam jezne kolesare. To so izkušeni kolesari, ki izvajajo cestno nasilje nad vsemi vozniki avtov, ki se nedržijo pravil i nespuščajo kolesarof prvih. I njih se je res za bat.

Pa i na podeželju, tudi če ni kolesarske ceste, je namesto makedamske bankine, kot je to pri nas, na vsaki strani ceste po robni črti še dvajset centirmetrov asfalta, ki je namenjen za kolesarje, pešce alpa une ki jahajo konje. Pa tudi ljudi, ki te prehitijo, bojo te nebojo šli prehitevat pe centimetrof od tebe, nego nardijo to jako kulturno, eni i malo pretiravajo, i grejo na čisto drugo stran ceste i pol si misliš “dobro sej nevozim glih becikla ki je širok 4 metre, nego hvala vseeno za uvidevnost “.

Vidiš fsakojake becikle i ljudi na njih. Večina jih ma jako dobre cestne becikle, vidiš raznorazne mestene becikle a nejbolj danska stvar je becikl, ki ma pred odspredej naštimano kripico. V tem beciklu - kripici - vidiš, da vozijo fsakojake stvari. Not lahko spraviš 6 dce, alpa 4 dce i 3 skiroje, alpa 10 kant za barvanje stanovanja i vso opremo, ki jo rabiš za zravn. To ti je jako uporabno i praktično zat, ki ti je tam avto fejn drag i se ga večina nemore privoščit.

Al da sm še tulko pregonu po celi Danski, nimaš nikri za vidit tak luksuznih koleasrnic, ko kjih mamo pa prnas v Metliki. Morbit ideja za naslednjega županjo, da zgradi še kak kilometr super luksuzne kolesarske stze i Metlika postane idealni kandidat za Evropsko prestolnico kolesarjenja leta 2024.

Kak lahko ta članek pripomore povprečnemu bralcu Ruzanca?

Ko prvo pet minut dosade je šlo mimo. Ni panike, še kdej. Ko drugo, morbit, da naslednjič ko greš v na kavo, ta kilometr naredi z beciklom i ne z avtom. Pa morbit ako že vidi koga, ki je tulko bedast, da se po naših cestah vozi z bajkom, ga vsej prehiti normalno a ne z trobljenjem i razmakom 2 cm od kolesara. Al pa te bo to spodbudilo da greš kričat pred občino. Fse to so koristne zadeve.