Zaključek 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča

Včeraj sta se v cerkvi Sv. Duha odvila še zadnja dogodka v sklopu 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča, ki je med 2. in 4. septembrom potekal v Črnomlju.

Na festivalu se je skupno predstavilo 39 najboljših izvajalcev kamišibaja iz cele Slovenije, ki jih je na regijskih festivalih predhodno izbrala državna selektorica za kamišibaj gledališče, Silva Karim. Ogledali smo si lahko zgodbe med sliko in besedo za otroke in odrasle. Program sta obogatila ulična razstava na panojih »10 let kamišibaja na Slovenskem«, ki krasi Petrov trg in razstava v cerkvi Sv. Duha, mag. Igorja Cvetka, pionirja slovenskega kamišibaja z naslovom »Zamrznjeni kamišibaj«.

Nedeljski del dogajanja je sklenila okrogla miza z naslovom »Poti slovenskega kamišibaja v desetih letih«, ki jo je vodila Jelena Sitar. Zbrane kamišibajkarje je nagovoril predsednik društva Kamišibaj Slovenije, Boštjan Oder, ki je opozoril na avtorske pravice ob pripravi kamišibaj predstav in se zahvalil vsem udeležencem festivala. V nadaljevanju je sledil kratek povzetek vsega, kar se je v desetih letih na tem področju odvijalo (umestitev žirije in nagrad za najboljše kamišibaj predstave, ustanovitev društva, idr.). Pomembno vlogo imajo regionalni festivali, na katerih se naredi predizbor najboljših predstav. Veliko je še možnosti za razvoj kamišibaja (narečni festivali, priložnostne predstave, idr.). Jelena Sitar je izpostavila, da ima Slovenija največ kamišibajev na število prebivalca in da so naši nacionalni festivali nekaj posebnega v svetu. Pomembno je tudi to, da so se v Slovar slovenskega knjižnega jezika umestili tudi kamišibaj izrazi. Izdane so bile številne publikacije o kamišibaju in bila izvedena številna izobraževanja. Še vedno ostaja veliko prostora za izboljšave in želja je, da se kamišibaj razširi tudi na vzhodni del Slovenije, je še dodal Igor Cvetko.

Okrogli mizi je sledila podelitev posebnih nagrad in Zlatega kamišibaja 2022, ki jo je vodil Aleksander Riznič. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali: lutkarica in kamišibajkarica Tatjana Grabrijan, avtorica, urednica in pripovedovalka ljudskih pravljic Irena Cerar in akademski slikar, Robert Lozar, je izmed 39 nastopajočih izbrala naslednje nagrajence.

Posebne nagrade so prejeli: za likovno domiselnost Petra Korenjak Marčun, za avtorsko in hkrati debitantsko zgodbo Kristina Lindav, za terapevtski doprinos Tina Goršelj, za najbolj lirični kamišibaj Breda in Darko Kočevar, za najbolj dialoški kamišibaj Miha Arh in za mojstrsko lahkotnost pripovedi Irena Rajh. Najvišjo stanovsko nagrado Zlati kamišibaj za leto 2022 je prejel Igor Cvetko, za predstavo Kaj je en kup. Komisijo je prepričal s svojim spontanim nastopom, jasno likovno podobo, filozofsko temo zgodbe in lahkotnostjo, ki jo premore le mojstrstvo.

Ob tej priložnosti organizatorji dogodka Kamišibaj Slovenije, KUD Zlata Skledica, Občina Črnomelj, Knjižnica Črnomelj in JSKD OI Črnomelj, iskreno čestitamo vsem nastopajočim in še posebno vsem dobitnikom priznanj. Obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk in se vidimo ponovno na naslednjem festivalu kamišibaja prihodnje leto.