Na vsebino

Vita Vlašič: Vodenje Dnevnika je velik privilegij

Vita Vlašič med vodenjem Dnevnika na TV Slovenija. Foto: zajem zaslona/RTV SLovenija
Vita Vlašič med vodenjem Dnevnika na TV Slovenija. Foto: zajem zaslona/RTV SLovenija

Metličanka Vita Vlašič, ki je po diplomi na programu mednarodnih odnosov in magisteriju na programu novinarstvo iz diskurza voditelja, ostala v Ljubljani, se je letos poleti pridružila voditeljicam oziroma voditeljem osrednje dnevnoinformativne oddaje na RTV Slovenija Dnevnik. Na javni televiziji je začela delati že leta 2015 kot mlajša dežurna v informativnem programu, v naslednjih letih pa je bila dežurna novinarka, novinarka v ekipi jutranjih poročil, ki jih je septembra 2021 tudi prvič vodila. Slabo leto pozneje je začela voditi Prvi dnevnik in popoldanska ter večerna poročila.

V notranje politični redakciji je pokrivala raznolike teme, najbližje pa so ji bile vedno družbene. Zdaj so ji poleg socialnih in družbenih tem, še najbolj blizu teme, povezane s pravicami žensk. V intervjuju za revijo Stop je povedala, da je vodenje Dnevnika zanjo velik privilegij.

"Vodenje mi je poznano, pa vseeno se mi zdi, kot da gre za nov novinarski začetek, nov list, nove priložnosti. Veliko razmišljam o zgodovini in tradiciji te oddaje, zato čutim veliko odgovornost, prav to pa me je spodbudilo, da na novinarstvo pogledam z drugega zornega kota," je o svojo novi novinarski vlogi dejala velika oboževalka ameriške pop zvezdnice Taylor Swift in slovenske zasedbe Mrfy.

Zelo veseli Vitine nove vloge so bili tudi domači, ki so njeni zvesti navijači in so nestrpno spremljali prvo oddajo. "Na moji poti sta me starša (Rudi in Duška Vlašič, op.a.) iskreno podpirala in še vedno redno spremljata vse moje prispevke ter oddaje. Prav tako partner, ki dela v istem poklicu, zato si lahko deliva izkušnje in mnenja o podobnih izzivih."

Moraste sanje se niso uresničile

Čeprav je imela nekaj tednov pred prvo oddajo neprijetne sanje o tem, da ji priprave na Dnevnik nikakor niso stekle, boben za branje teksta v studiu pa je bil seveda prazen, je noč pred prvo oddajo dobro spala. Kot pravi, je bil vsakič, ko je prevzela novo vlogo – vodenje Jutranjih poročil, Prvega dnevnika ali Dnevnika – zanjo največji izziv umiriti dih in glas. "Stres in živčnost, pričakovanje in vzhičenost, obenem pa pritisk in odgovornost – občutki preden se zavrti uvodna špica, so res močni. Stojiš pred kamero, v studiu je s tabo še nekaj sodelavcev in veš, da te bo čez nekaj sekund v svoji dnevni sobi zagledalo ogromno ljudi, ti pa predstavljaš ne samo institucijo in oddajo z dolgo, spoštovano zgodovino, temveč tudi delo vseh, ki so zaslužni, da boš sploh imel kaj za prebrati in da program, ki ga imaš privilegij voditi, sploh obstaja," razloži Vita, za katero je hkrati v tem tudi čar tega dela poklica, saj je takrat živa in v točno tistem trenutku. "Zdaj je zame največji izziv, kako oddajo povezati v smiselno celoto, kako logično prepletati teme dneva in kako novico sporočiti jasno, jadrnato."

Kredibilnost, avtoriteta, resnost, spoštovanje vsebine in jezika, obenem pa sproščenost in toplina, so lastnosti, ki jih poskuša prinesti s seboj v studio. Če jo je karkoli iz obdobja otroštva potisnilo po poti novinarstva, je bila to oddaja Utrip, ki ob sobotah po Dnevniku pregleda tedensko dogajanje in v kateri avtor poda še svoj komentar. "Spomnim se, da sme kot najstnica sedela v domači dnevni sobi, na tleh, meter pred televizorjem, in buljila v to oddajo, žal se ne spomnim komentatorke oziroma komentatorja. Ko je stekla zaključna špica ter sem se spet začela zavedati prostora in časa sem si rekla: 'To bi delala'."

"Nemalokrat se počutim tudi nevidno"

Vita pravi, da je njen poklic tudi takšen, da se ne more izogniti opazkam o svojem videzu, in že nekajkrat je izkusila neželene dotike ter besede. "Čeprav je Slovenija po stopnji enakopravnosti v boljši polovici držav Evropske unije, na dnevni ravni osebno zelo občutim sistemski seksizem. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno poročati o teh temah in opozarjati na težave, s katerimi se soočamo," pove Vita, ki meni, da so ženske v Sloveniji lahko predvsem jezne, pogosto vpete v situacije, v katerih so podrejene moškim. "Nemalokrat se počutim tudi nevidno, vtis imam, da moje mnenje manj šteje, da je moja izkušnja manj pomembna. Od mene kot ženske se pričakuje določeno stopnjo uglajenosti in urejenosti, pogosto dobim namige, da je že čas za otroke, pa čeprav je to izključno moja stvar," je v pogovoru za revijo Stop še povedla simpatična Metličanka, ki v prostem času rada bere, šiva, kuha in spremlja internetne trende.

Vir: Stop

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 
6
1213
1513
1811
27
31
   
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj