Na vsebino

Številne ideje za razvoj Krajinskega parka Lahinja

Foto: KP Lahinja
Foto: KP Lahinja

V Infocentru Krajinskega parka Lahinja so včeraj pripravili predavanje Danijele Kure Kastelc in Martine Auguštin z naslovom Hiše in vrtovi belokranjskega podeželja, na katerem je bil v skladu z zastavljenim prostorskim razvojem Krajinskega parka Lahinja, podan pogled na še ohranjene objekte belokranjske tipologije in pomen prenove teh objektov z uporabo sodobnih pristopov.

Prikazane so bile nekatere lokacije v naseljih ob krajinskem parku, ki predstavljajo potencial za prenovo in razvoj tega območja. Poleg arhitekture je bil obravnavan tudi pristop k urejanju podeželskih vrtov, ki so pomemben del ohranjanja vaške kulturne dediščine. Poudarjeno je bilo načrtovanje vrtov, ki so v skladu z naravo ter hkrati omogočajo povezanost vaškega prostora v celovit urejen prostor. Predstavljen je bil tudi primer ureditve kmečkega vrta in podan nabor primernega sadilnega materiala za podeželski prostor.

Predavanje je bilo tudi izhodišče za animacijsko delavnico, na kateri je Nina Jankovič iz Lokalne akcijske skupine (LAS) Dolenjska in Bela krajina predstavila možnosti realizacije projektov prenove s pomočjo evropskih razpisov za obdobje 2021-2027, ki omogočajo večjo kakovost bivanja na podeželju.

RIC Bela krajina je kot upravljalec Krajinskega parka Lahinja v prejšnjem programskem obdobju uspešno kandidiral na dveh javnih pozivih, s pomočjo katerih je park zaživel v novi podobi. Najbolj izstopa ureditev pohodne poti skozi naravovarstveno zelo občutljivo območje, enega večjih rastišč navadne rezike, s čimer so poleg atraktivnega turističnega elementa, poskrbeli tudi za usmerjanje obiska ter tako preprečili negativne vplive na življenjski prostor rastlin in živali. Na koncu pohodne poti je umeščena opazovalnica za ptice, ki lahko služi kot točka sprostitve v naravi, postavljene so bile tudi informacijske table.

Poleg tega so uredili ekološke sanitarije za obiskovalce, prenovili tradicionalne belokranjske hise ob Infocentru v Velikem Nerajcu, kar je izjemno pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Velika pridobitev je tudi urejen prostor s črno kuhinjo, ki obiskovalcu pričara duh starega časa. Nove pridobitve so v park pripeljale nove obiskovalce, porast števila domačih in tujih gostov je bil opazen zlasti v času epidemije.

Načrti za prihodnost parka in zaledja so pestri. Glede urejanja skupnih površin so udeleženci izpostavili središče vasi Dragatuš, kjer se nahaja kulturni dom, poleg katerega bi lahko uredili prostor za letne dogodke. Zaželena je tudi, ureditev skupne kuhinje po HACAP sistemu, kjer bi lahko gospodinje pripravile domače izdelke in jih ponudile v odkup obiskovalcem krajinskega parka. Občina Črnomelj že pripravila idejno zasnovo ureditve kulturnega doma v Dragatušu.

V zaledju parka se nahaja peskokop Nerajec, ki predstavlja degradirano območje. Nekdanji peskokop je zalila voda in predstavlja t.i. sekundarni biotop in refugij vrstam vezanim na vodna okolja. Glede na to, da je umeščen poleg izjemno tranzitne ceste, bi bilo tam smiselno urediti postajališče, mogoče tudi sanitarije, električno polnilnico za avtomobile.

Kar nekaj možnosti za izboljšave opažajo tudi v dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. »Ljudi je potrebno opogumiti, da svoje produkte ponudijo trgu in se priključijo obstoječim tržnim mrežam kot je npr. kolektivna blagovna znamka Belokranjsko. Pri tem lahko LAS pomaga z animacijskimi delavnicami znotraj prihajajočih projektov, ki bi omogočili izkoristke teh potencialov. Ena izmed dopolnilnih dejavnosti, ki jih vidimo na tem območju je tudi t.i. 'sistem razpršenega hotela', ki gostom nudi nastanitve na različnih lokacijah, lahko tudi v tradicionalnih elementih krajine, kot sta his in skedenj. Skozi predavanje smo identificirali kar nekaj tradicionalnih objektov, ki bi s smiselno zasnovano prenovo lahko postali del sistema razpršenega hotela,« pravijo v LAS Dolenjska in Bela krajina. Potencial vidijo tudi v rokodelstvu, ki bi ga bilo morda vredno ohranjati tudi skozi digitalizacijo.

Ugotavljajo še, da park s svojim zaledjem bogatijo številni visokodebelni sadovnjaki, zato bi bilo vredno razmisliti o njihovem ohranjanju, interpretaciji ter pripravi inovativnih sadnih produktov.

Poleg RIC Bela krajina kot upravljavca parka, bi v projekte lahko vstopili tudi partnerji Folklorna skupina Dragatuš, Krajevna skupnost Dragatuš in ostali.

Vir: LAS Dolenjska in Bela krajina

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

    
32
46
55
68
79
811
95
11
18
23
24
25
26
28
30
31
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj