Prostovoljno gasilstvo v registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je odslej bogatejši za novo enoto – prostovoljno gasilstvo. To je čast za slovensko prostovoljno gasilstvo, katerega zgodovina sega v leto 1869, ko je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo.

Prostovoljno gasilstvo je v Sloveniji izredno dobro razvito in razširjeno. Na vseh lestvicah zaupanja v institucije ali organizacije v slovenskem prostoru gasilci zasedajo najvišja mesta. Leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društev včlanjenih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev. Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn. Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja.

Krajevna gasilska društva so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna je Gasilska zveza Slovenije. Prostovoljne gasilke in gasilci so ključni steber v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji. Gasilska znanja se prenašajo s starejših na mlajše generacije in na izobraževanjih, ki potekajo v okviru gasilskih društev, gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. "Že v preteklosti se je organiziralo v močno in zaupanja vredno organizacijo za boj proti požarom in se po drugi svetovni vojni vključilo v sistem civilne zaščite in reševanja, ki je pripomogel k njeni širitvi in profesionalizaciji. Pomembno je tudi za slehernega posameznika, vsak od njih v določenem segmentu delovanja lahko najde svoje mesto v organizaciji. Aktivnosti namreč segajo še čez področje same zaščite in reševanja," ob tem poudarjajo v Gasilski zvezi Slovenije.

Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu sicer segajo v drugo polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje. Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem, takrat imenovano požarna bramba, leta 1870 pa še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.

Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo. Predloge za vpis na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.