Na vsebino

Podiranje ograje na meji po polžje

Ograja z rezilno žico je nesorazmeren ukrep, strašenje z migranti pa nedopustna politična manipulacija, zato bomo ograjo na južni meji odstranili. Slovenska vojska bo do februarja letos odstranila 51 kilometrov žičnate ograje, nato bo sledilo odstranjevanje 143 kilometrov panelne ograje. Take so bile pred devetimi meseci obljube zdajšnje vlade, od katerih je danes ostalo bore malo.

Vojaki so julija lani ob mejnem prehodu Krmačina pričeli odstranjevati prve kolute rezilne žice, a so jo doslej odstranili le 18 kilometrov. Z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) ob tem ne pojasnjujejo, zakaj so z odstranjevanjem rezilne žice v zaostanku. »To je sprenevedanje nekoga, ki zavlačuje zadevo. Ograjo so postavljali po nekaj sto metrov na dan. Kakor so jo hitro postavili, jo lahko tudi hitro podrejo,« je za Tednik povedal turistični ponudnik Tine Lindič iz Poljanske doline ob Kolpi.

Ograja z rezilno žico tako še vedno stoji, čeprav so mejni prehodi s Hrvaško prosto prehodni. Domačini ob meji občasno sicer še opazijo kakšno vojaško vozilo in se razočarano sprašujejo, zakaj je odstranjevanje ograje zastalo.

»Pri postavljanju rezilne žice ob reki Kolpi smo se lahko prepričali, da je država lahko tudi zelo učinkovita in hitra. Večinoma žal za napačne stvari,« ob tem pravi Peter Črnič, nekdanji direktor RIC Bela krajina, sedaj pa lastnik turistične agencije.

V številnih belokranjskih društvih so dali pobudo, da bi se odstranjevanja ograje, ki bi jo nato uporabili za lastne namene, lotili kar sami. A takšni postopki mimo države niso dovoljeni, zato prebivalcem ob reki Kolpi ne ostane drugega, kot da čakajo na državne birokratske mline. Zanimanje za ponovno uporabo ograje je sicer veliko. Na Metliškem so domačini na občino naslovili kar 83 pobud, kje in kako bi lahko odstranjeno panelno ograjo s pridom uporabili. Vendar sogovornikov na strani države ne dobijo.

Medtem pa se Komisija za preprečevanje korupcije ukvarja z izbiro podjetja Minis, ki je ograjo začelo postavljati, zdaj pa naj bi jo tudi odstranjevalo. Država je minuli teden kljub prvotnim pomislekom podpisala pogodbo z omenjenim podjetjem, ki bo odstranilo 143 kilometrov ograje na meji s Hrvaško. Pred tem je notranji minister Boštjan Poklukar odredil revizijo postopka. Dnevnik je od ministrstva za notranje zadeve pridobil celotno revizijsko poročilo, iz katerega izhaja cela vrsta novih opozoril o nepravilnostih in spornih vidikih razpisa. Služba za notranjo revizijo je sicer zapisala, da sami Minisovi ponudbi, ki je vredna sedem milijonov evrov, nima česa očitati. Vrsta očitkov leti na posamezne službe ministrstva, ki pripravljajo dokumentacijo za odstranjevanje ograje.

Revizijska služba je med drugim ugotovila, da je dolgotrajno odstranjevanje, ki naj bi po načrtih trajalo kar štiri leta (približno 150 metrov na dan), sporno iz dveh razlogov: s tem ne bo izpolnjena koalicijska zaveza, da bodo »neučinkovite in nehumane« ovire z meje odstranjene do konca leta 2022, štiriletno vztrajanje pri ovirah pa bo na notranji schengenski meji povzročilo težave v zunanji politiki. Evropska komisija in sodni sistem v EU namreč prepovedujeta dolgotrajno postavljanje ograj in nadzor na mejah znotraj schengna.

Revizorji MNZ opozarjajo na nevarnost, da bi dolgotrajno ohranjanje tehničnih ovir na meji s Hrvaško povzročilo, da bi se recipročno podaljševal tudi nadzor Avstrije na meji s Slovenijo.

Iz revizijskega poročila med drugim še izhaja, da želi Policija še daljši čas ohraniti posamezne odseke ograje na meji, glede na svoje sprotne ocene migracijske in varnostne situacije.

Iz poročila izhaja tudi, da so na MNZ prvotno načrtovali, da bi izbrano podjetje poleg ograje odstranjevalo tudi skoraj 50 kilometrov rezilne žice. Na koncu se za to niso odločili, dejstvo pa je, da slovenska vojska žico odstranjuje zelo počasi (manj kot sto metrov na dan, kar je približno pol manj od prvotnega načrta).

Avtor: M.N.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj