Ljudje ob Kolpi: Janez Mihael Žagar

Na današnji dan leta 1732 je bil v Damlju rojen zdravnik in naravoslovec Janez Mihael Žagar, tudi Sagar.

V mladosti je bil pastir in se šele pri šestnajstih letih naučil brati ter pisati. Potem se je šolal pri pavlincih v Križevcih in v jezuitskem kolegiju v Zagrebu ter nadaljeval v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1762 z odličnim uspehom končal študij medicine. Istega leta je bil promoviran za doktorja medicine in uspešno obranil disertacijo o zdravilni rastlini salikariji (navadna krvenka). V letih 1763–83 je bil okrožni zdravnik v Jihlavi na Moravskem, zatem je živel kot zasebni znanstvenik v Pragi.

Poleg humane medicine ga je najbolj zanimala biologija, še zlasti botanika v povezavi z zdravstvom, pa tudi veterina. Uveljavil se je že z botanično medicinsko disertacijo o navadni krvenki (Lythrum salicaria), ki jo je uvrstil po tedaj uveljavljajočem se botaničnem sistemu C. Linnéja; s tem se je tudi sam pridružil Linnéjevi sistematiki iz leta 1753 ter jo pozneje uvedel v svoj sistem klasifikacije bolezni. Objavil je 13 samostojnih knjig. Njegovo najpomembnejše delo je kompendij Systema morborum sympaticum, simptomatski nozološki sistem za klasifikacijo in nomenklaturo bolezni. Z delom, ki je na Dunaju izšlo trikrat, se je Žagar uvrstil med vodilne nozologe 18. stoletja. Pomembne so tudi njegove poljudnoznanstvene razprave s področja veterine, med drugim o razširjenosti kužnih in parazitskih bolezni. Posamezne razprave so vezane na njegov domači kraj in je v njih veliko etnološkega gradiva. Leta 1775 je postal član nemške akademije raziskovalcev narave (Academia naturae curiosorum).

Leta 1776 mu je Marija Terezija podelila dedno plemstvo z vzdevkom "Nobilis de Sagar". Umrl je 18. julija 1813 v Pragi.

Obsežnejši zapis o Janezu Mihaelu Žagarju si lahko preberete TUKAJ.