Na današnji dan je bil odprt prvi planinski dom v Beli krajini

Pisalo se je leto 1929. Planinski vestnik je poročal:

"Ob udeležbi okoli 700 ljudi je bil 18. avgusta, v nedeljo, slovesno otvorjen prvi Belokranjski planinski Dom na Mirni gori, v soseščini cerkve Sv.Frančiška… Na predvečer je mogočno zaplapolal kres na gori. Vmes so švigale rakete. Vsa dolina je bila pokonci, v Črnomlju je igrala domača godba.

Krasno jutro; ob 4. odhaja prva truma izletnikov. Druge trume prihajajo z gozdno železnico tvrdke Jugoles. Po krasni dveurni vožnji so dospeli do vasi Topličice in v enourni hoji so bili na vrhu. Okrog doma so v paviljonih tešile lakoto in žejo naše pridne dame: gospa dirigentova Bitenc v kuhinji, njej v pomoč gospa dr. Češarka, dalje gdč. Primožič, Vera Malerič, pri tobaku in razglednicah Štefa Weis in druge.

Točno ob 10. uri je planinski župnik Henrik Vittine stopil na prižnico, nato daroval sv.mašo, med mašo je svirala godba iz Črnomlja. Po maši je z balkona imel slavnostni cerkveni govor črnomaljski kaplan Andrej Ilc. Nato je župnik Vittine blagoslovil Dom. Po blagoslovitvi je imel otvoritveni govor sodnik dr. Češarek, ki je izročil ključe g. predsedniku Bitencu, v imenu mestne občine Črnomelj je govoril župan g. Karel Muller. Zastopnik Osrednjega Društva SPD g. Maks Hrovatin je v vznešenih besedah izrazil veselje, da se je zamisel za lepoto narave v gorah zbudil tudi na Dolenjskem, ter čestital Črnomeljski podružnici na uspeli izgradnji te koče." (Zbornik PD Črnomelj, 2005).

Planinski dom na Mirni gori je bil pozidan na pobudo Ivana Zagožna, tedanjega šolskega upravitelja na Planini, ki je bil prvi predsednik Planinskega društva Bele krajine. Njegova izgradnja se je začela leta 1925.

Vsestransko prizadevanje in aktivnosti Podružnice slovenskega planinskega društva za Belo krajino za postavitev planinskega doma je bilo kronano z uspehom.

Dne 18. avgusta 1929 so torej slavnostno, z velikim obiskom navdušenih in zaslužnih belokranjskih planincev, odprli dom, takrat prvo turistično postojanko v Beli krajini.

Dom je bil 13 metrov dolg in 9 metrov širok; pritličje je bilo zidano iz sklesanega kamna, zgornji del pa je bil lesen.

V domu je bila prostorna kuhinja in shramba ter klet, družinska soba in soba za oskrbnika, dve spalnici s šestimi posteljami in zasilnimi ležišči, skupaj je lahko prespalo 20 ljudi.

V zgornjem delu je bil velik hodnik in balkon, dve terasi in dvoje stranišč; ob stavbi pa je bil vodnjak.

Bilo je torej davnega leta 1929.

Danes na obletnico ne bo na gori takšnega obiska, prav tako ne bo paviljonov, bi pa bilo lepo, da se čez pet let, ob 100-letnici izgradnje koče zgodba ponovi.