Minister zavrača očitke o krčenju mreže nujne medicinske pomoči

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zavrnil očitke, da naj bi ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči. Poudaril je, da je predlog, ki je zaokrožil v javnosti, zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti. Cilj prenove mreže je med drugim razmejiti delo specialistov družinske in urgentne medicine. Kot smo že poročali, naj bi bila med občinami, kjer bi ukinili dežurne zdravnike, tudi metliška.

Predlog je v minulih dneh naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije na primer navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah. Napovedali so tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da to preprečijo. Tudi Občina Metlika namerava za ohranitev dežurne ambulante uporabiti vsa pravnima sredstva.

Delovni dokument "ni bil mišljen za širšo javnost"

A minister za zdravje miri. Kot je poudaril na današnji novinarski konferenci, gre za delovni dokument, ki so ga konec januarja predstavili strokovnim deležnikom in "ni bil mišljen za širšo javnost". Po njegovih besedah je dokument v roke dobila direktorica enega od zdravstvenih domov, ki je blizu opozicijski SDS in ga je nato posredovala vsem ostalim direktorjem in županom. Na ministrstvu bodo, če bodo dobili objektivno sled, to tudi prijavili ustreznim organom, "saj da gre za posredovanje nečesa, kar ni bilo nikoli uradno".

Ob tem napoveduje, da bodo s stroko, in sicer družinskimi in urgentnimi zdravniki ter primarno in sekundarno ravnjo, uskladili predlog reorganizacije mreže. Jasno sliko, kako naj bi bila videti reorganizirana mreža, minister napoveduje do konca januarja. Zatrdil je še, da bo vsak prebivalec Slovenije imel dostop do storitev nujne medicinske pomoči in obravnave v dežurni službi, ki morajo biti kakovostne in strokovno ustrezne.

Spremembe so po njegovi oceni sicer nujne, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva. "S tem se moramo hitro soočiti, preden se nam celotna zadeva v letu 2023 do jeseni sesuje," je opozoril.

Z reorganizacijo, ki naj bi zaživela z letom 2024, želijo urediti delo v ambulanti družinskega zdravnika in delo v ambulanti dežurne službe. Prav tako želijo poenotiti delo v vseh urgentnih centrih, ki se zdaj po državi razlikuje.

"Urgenca ne more biti kraj, kjer se rešuje zdravstveni sistem"

Ob tem je minister spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manjše število obravnav, kot jih morajo opraviti danes. Vse službe nujne medicinske pomoči bolnika sicer oskrbijo, a ga nato na nadaljnjo obravnavno odpeljejo v urgentni center. To bi na ministrstvu reševali s satelitskimi urgentnimi centri z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike. Zaradi tega ocenjujejo, da bo priliv na urgentne centre manjši, da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj. Večina, 65 odstotkov obravnav v urgentnih centrih, danes namreč ni nujnih, je dejal Bešič Loredan.

Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči je ob današnjem ogledu prostorov diagnostično-terapevtskega servisa komentiral tudi v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. Meni, da bi bila ocena, kaj bi zapiranje pomenilo, preuranjena. "Urgenca ne more biti kraj, kjer se rešuje zdravstveni sistem," je prepričan. Zato pričakuje druge rešitve. "Urgenca bo vedno sprejela vsakega bolnika, zagotovo pa ne more sprejeti vseh bolnikov iz Slovenije," je opozoril Jug.