Ljudje ob Kolpi: Leopold Podlogar
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Leopold Podlogar, se je rodil 14. novembra 1878 v Podlogu pri Velikih Laščah, umrl je 12. junija 1925 na Gozdu pri Kamniku.
Ljudsko šolo je obiskoval v Laščah, gimnazijo pa v Novem mestu. Po maturi 1899 leta se vpiše na Ljubljansko bogoslovje, kjer zaključi študij in je leta 1902 ordiniran. Prvo službo kaplana nastopi oktobra 1903 v Črnomlju. Tukaj ostane štiri leta in ta čas zbere ogromno informacij in iz tega material naredi veliko objav. Napiše tudi Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do l. 1374 in za dobo turške sile (Danica 1904-5), Črtice o verskih in cerkvenih preobratih v Beli Krajini (Danica 1905) Kroniko mesta Črnomelj in njega župe (podlistek izdaja Danica 1905 leta, leto pozneje pa izide kot samostojna knjiga). V Letnem poročilu Ljudske šole v Črnomlju za šolsko leto 1906/7 izide tudi njegova Kratka zgodovina ljudske šole v Črnomlju. Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino v Beli Krajini objavi leta 1906, Frančiškani v Beli Krajini in Nemški viteški red v Beli Krajini izideta leta 1907), Črtice o belokranjskih hajdukih, Črtice o belokranjskih reformatorjih pa leta 1908. Doneske k zgodovini Bele Krajine, podlistke O utemeljitvi mest Črnomelj in Metlika ter O črnomaljskih gospodih je objavljal v Dolenjskih novicah v prvi polovici leta 1918.
Po Črnomlju je bil kaplan še v Dobu pri Domžalah in Sori, novembra 1913 pa je imenovan za upravitelja župnije Gozd pri Kamniku.
Z raziskavami in pisanjem nadaljuje tudi v mestih kjer deluje tudi v poznejših letih, vse do svoje veliko prezgodnje smrti, saj umre v 47 letu starosti.
Iz velikega opusa njegovih del je potrebno omenit še vsaj: Zgodovino župnije Dob, Drobtinice iz preteklosti soseske Škocijan v Dobski župniji, Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Krtina v dobski župniji, v Vertcu je 1920 objavil uvodni članek Iz zgodovine slovenskih trgov, temu pa je sledilo še 19 prispevkov z opisi različnih trgov.
V rokopisu je ostala Kronika župnije Gozd, ki je v požaru med drugo svetovno vojno zgorela skupaj z drugim obsežnim gradivom, ki ga je Podlogar zapustil. V rokopisu so ostale tudi Kronika župnije Sore, Zgodovina Neveljske fare, Zgodovina taborov v Sloveniji, Čarovniške pravde in sodbe na Slovenskem, Kobilice podeželna nadloga na Kranjskem, Sv. Ahacij in njegove cerkve in še veliko drugega. Iz te bogate zapuščine je bil posthumno objavljen članek O naših vodah ponikalnicah.