Na vsebino

Domačini ob Kolpi se bolj bojijo vardistov kot migrantov

Vroči mikrofon, Val 202, 16.9.2020:

Ljudje se pri prebijanju čez rezilno žico včasih porežejo, zato jim policisti morajo nuditi prvo pomoč. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj čas pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.

"Za mostom je panelna ograja, ki ima na vrhu žico," opiše prizor v Slavskem Lazu policijski inšpektor na policijski upravi Ljubljana Igor Hrastnik, ki pravi, da državno mejo nadzorujejo skupaj z vojsko, ki policiji zagotavlja tudi opremo. "Skozi te kolute so se dejansko plazili. Ali pa so se po zunanji strani mostu držali za nosila žice in počasi korak za korakom premagovali to oviro. Most je bil že prej zaprt, ker je tako star. Tako slab most je, na njem so ovire, pa so vseeno prišli čez."

Policist in policistka, ki patruljirata v Slavskem Lazu, pravita da migranti niso nasilni. Ob potrebi pa jim morajo zagotoviti tudi prvo pomoč.

Sogovornik, ki se je h Kolpi preselil iz Nemčije, pravi, da ga prizori, ki jih videva, spominjajo na prizore iz otroštva, ko je gledal Berlinski zid. "Tu je sicer malo bolje, ker se vidi tudi čez ograjo. Ko sem kupoval hišo, ni bilo govora, da bo tu stala rezalna žica. Če bi to vedel, bi si raje poiskal hišo, kje drugje."

Domačini opisujejo, kako policisti vozijo ulovljene migrante in jih predajajo hrvaškim kolegom. Do žice ima večina kritičen odnos. "To je Evropa dala denar, naredili pa niso nič. Tisti, ki hoče priti čez, pride v vsakem primeru."

Hotelir Simon Kovač iz Osilnice pravi, da do zdaj ni videl še niti enega migranta. "Turizmu je žica povzročila veliko škodo. Ribiči ne morejo normalno dostopati do vode, kar se zelo pozna v številu prodanih kart. Prej je bilo več kopališč in prostorov za piknik, kjer so se ljudje prej kopali, zdaj pa se več ne morejo. Samo smo imeli tudi zelo lep prostor ob Kolpi, kjer smo prirejali poroke, ki jih zdaj več ne moremo."

Tine Lindič iz Radencev ob Kolpi žico opisuje kot tujek v neokrnjeni naravi. "Veliko vasi nima javne razsvetljave, optike, nekatere nimajo vodovoda, da ne govorim o kakih kolesarskih poteh. Žico pa so postavili, ne da bi pred tem kogarkoli kaj vprašali. Da bi kdo kolesaril ob rezilni žici, ne razumem. Letos je bila polna sezona zaradi 'vavčer turizma'."

Večina turističnih delavcev meni, da žica povzroča veliko škodo, govoril pa sem tudi z domačini, ki menijo, da so se turisti navadili, država pa bi morala še zaostriti protimigrantsko politiko. "Vojska je zato, da brani državno mejo. Orbana so tudi kritizirali, ampak zdaj je vse potihnilo in on ima državo zaščiteno," pravi turistični ponudnik, ki prebežnikov sicer ne videva.

Tine Lindič opisuje, kako je nad polnimi kampi območje preletaval helikopter. "Nihče se ne vpraša, koliko stane ta ura letenja. Par migrantov lovijo, pa pridejo dva vojaška in tri marice. Ne vem, koliko je tudi ekonomsko upravičeno, da na tak način loviš ljudi. Kolikor smo videli te ljudi, so vsi prestrašeni. Vidimo, da čez mejo prihajajo ljudje. Čudno pa je, da se domačini bolj bojimo vardistov kot migrantov."

Lindič pravi, da se nam zaradi žice smejejo Hrvati. "Prepustili smo jim Kolpo. Kjer je žica, je Kolpa cela njihova, čeprav je meja uradno na polovici reke. Žica najbolj ograjuje domačine. Mi vse bolj opažamo, da je to namenjeno nam, ne migrantom." Kritičen je tudi do madžarske politike, ki migrante krivi za vse svoje težave.

Mohammed Rezeq je begunec. V Slovenijo je pred letom in pol prišel iz Gaze. Iz Turčije do Slovenije bi z letalom prišli v nekaj urah, on je potreboval šest mesecev. Vmes je doživel težko prometno nesrečo, ki jo je povzročil tihotapec prenatrpanega kombija. Počutil se je razčlovečenega. Policija je bila nasilna. Na meji z Grčijo je na njih spustila pse. Na Hrvaškem so mu policisti vzeli telefon in čevlje. Nazaj so jih pregnali s streljanjem v zrak. Po enem tednu je spet plačal tihotapcem in poskusil znova. Dva dni so brez primerne obutve in brez vode hodili po gozdu. Slovenska policija jih je dobila med vožnjo. Ko so jih ustavili, je bil 39-letni sogovornik skupaj z mladoletnim prebežnikom stlačen v prtljažnik avtomobila, v katerem je bilo kar devet ljudi.

Mohammed je prepričan, da pri vprašanju migracij v prvi vrsti ne gre za varnostno vprašanje, ampak predvsem denar, ki ga države dobivajo iz tega naslova. 39-letnik se danes uči slovensko in dela kot prostovoljec. Želi prispevati k družbi, predvsem pa, da njegovi otroci ne bi doživljali tega, kar je na begu za življenje doživljal sam.

Oddajo Vroči mikrofon najdete v priponki spodaj.

Zvočni zapis

Vir: Val 2020
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj