Dolina reke Kolpe kliče po celovitem upravljanju

Reka Kolpa s svojo dolino postaja vse bolj prepoznana turistična destinacija, ki združuje belokranjsko, kočevsko in karlovško pokrajino ter kliče po enovitem in usklajenem pristopu pri načrtovanju ter upravljanju tega občutljivega območja. Dolina reke Kolpe se namreč sooča s številnimi izzivi celovitega upravljanja, množičnega turizma, nosilne zmogljivosti okolja ter urejanjem prostora ob vodotoku.

Število prebivalcev upada, mladih je vedno manj, na drugi strani je prisotna močna urbanizacija, ki se širi na do sedaj še nepozidana zemljišča. Spremljata jo neurejena gospodarska javna infrastruktura in prekomeren razvoj turizma. Pretok reke se ob hkratnem segrevanju vode v strugi iz leta v leto zmanjšuje, zabeleženo je izginjanje nekaterih ribjih vrst, obdelovalne površine zaraščajo, kmetijstvo se opušča, izginja tudi kulturna krajina, kar negativno vpliva tudi na turizem.

Z namenom izboljšanja skupnega planiranja prostora rečne doline in prepoznavanja čezmejnih potencialov je Razvojni center Novo mesto v Črnomlju nedavno pripravil okroglo mizo, na kateri so soočili vidike razvoja turizma oziroma ohranjanja narave, kulturne dediščine in kmetijstva. Udeleženci so odprli številna vprašanja o sedanjem in bodočem razvoju doline reke Kolpe

V občini Črnomelj se srečujejo s številnimi izzivi celovitega urejanja vodotoka reke Kolpe in razvoja njenega obvodnega prostora. Kot je opozorila direktorica občinske uprave Danijela Nedič Orešič se posamezne sektorske rešitve izkazujejo kot neustrezne, saj ne obravnavajo celotnega vodotoka ali pa so zastarele. V črnomaljski občini je Kolpa v veliki meri povezana s turistično dejavnostjo, ki za lasten razvoj potrebuje usklajeno delovanje ostalih podsistemov, kot so vodarski, ribiški in naravovarstveni sektor. To je ključno za nadaljnji trajnostni razvoj, ki upošteva nosilno zmogljivost okolja, je še opozorila Nedič Orešičeva.

Občina Metlika je bila v fazi pridobitve mnenja k spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega načrta s strani ministrstva za okolje opozorjena, da bo potrebno pri naslednjih spremembah in dopolnitvah predložiti celostno obravnavo usmeritev za razvoj turističnih ter prostočasnih dejavnosti kot enega najpomembnejših razvojnih programov v občini. »Mnenja smo, da je potrebno strokovne podlage pripraviti za širše območje, kot sta reka Kolpa ali pokrajina Bela krajina in ne zgolj parcialno po občinah ter po posameznih področjih. Med pomembnejšimi strokovni podlagami pogrešamo hidrološko-hidravlično študijo porečja reke Kolpe,« pa je izpostavila metliška občinska urbanistka Tanja Slobodnik.

Z zakonodajo neusklajeno ter stihijsko urejanje in upravljanje rekreacijskih površin ob reki Kolpi, ki niso skladni z varstvenimi cilji območja Natura 2000, varstvenimi usmeritvami za varstvo naravnih vrednot in varstvenim režimom Krajinskega parka Kolpa, že vrsto let ugotavljajo tudi na Zavodu za varstvo narave. Pred dvema letoma so opravili podrobno in celostno terensko spremljanje reke Kolpe in ugotovili, da je več območij, ki so namenjena turistični rabi, neskladnih s trenutno veljavno zakonodajo. Po njihovem lahko dolgoročno ohranitev stanja reke Kolpe dosežemo le s skupnim in usklajenim pristopom ter na ta način prispevamo k trajnostnem upravljanju njene doline.

Udeleženci okrogle mize so podali številne pobude ter sprejeli več sklepov za nadaljnje sodelovanje. Tako bodo oblikovali delovno skupino za upravljaje doline reke Kolpe. Z njenim širšim območjem se mora upravljanje nadaljevati na regionalni ravni, potrebna je izdelava skupnega načrta upravljanja ter skupno prijavljanje na razpise za evropske in druge projekte.

Podana je bila tudi pobuda za ustanovitev čezmejnega krajinskega parka doline reke Kolpe, izdelati pa je potrebno tudi študijo nosilnosti prostora z vidika turizma ob upoštevanju naravnih in ustvarjenih danosti ter rabe prostora. Ta bo podlaga za izdelavo strategije celovitega razvoja turizma na obravnavanem območju. Sklenili so še, da je potrebno izdelati demografsko študijo in strokovne podlage z vidika ohranjanja poselitve ob hkratnem preprečevanju pretiranega širjenja urbanizacije na t. i. greenfield območja. Prav tako je potrebna izdelava krajinske zasnove ter skupne hidrološko-hidravlične študije za celotno porečje reke Kolpe, skupaj s študijo poplavnosti ter popisom jezov na reki Kolpi. Ob tem je treba izdelati tudi načrt upravljanja obstoječih jezov. Za urejanje plovnosti reke Kolpe je treba sprejeti skupen odlok vseh občin, so si bili še enotni udeleženci okrogle mize.