Črnomelj fčasih (401)

Janez Kranjec (1871-1916)

Ni pa bil Janez Perše edini župnik iz Poljanske doline ob Kolpi, ki je na začetku dvajsetega stoletja deloval v Ameriki. Dve leti za Peršetom, točneje leta 1892, je v prišel v Ameriko tudi Janez Kranjec, doma iz Prelesja 10. Njegov oče Janez Kranjec (1842-1922), ki je bil doma iz Blaževac 8, se je leta 1870 poročil z Marijo Štavdohar (1846-1906) iz Prelesja 10 (glej priloženo družinsko drevo). Janez, prvi od njunih petih otrok, je bil rojen 22. 2. 1871. Po prihodu v Ameriko je obiskoval semenišče sv. Frančiška v Wisconsinu. V duhovnika je bil posvečen 3. Julija 1897. Najprej je bil nastavljen za kaplana v angleški župniji v mestecu Jolietu (zvezna država Illinois). Leto kasneje pa ga je škof iz Pittsburga prosil, da v tem mestu prevzame skrb za duhovno oskrbo Slovencev. Pittsburg (Pensilvanija) je bilo v tistih časih največje »železno obrtno mesto sveta«, zato so mu rekli kar »kovačnica sveta« in zaradi dima iz tovarn »Smoky City« (zadimljeno mesto). Leta 1903 je tam živelo 200 slovenskih družin in 6000 neporočenih moških delavcev. Večinoma so bili to Belokranjci. Slovenci so si leta 1897 sezidali svojo cerkev Matere božje, leta 1911 pa še »Kranjski slovenski dom«. Ko je Kranjec leta 1897 prevzel delo župnika v tej fari, razmere tam niso bile rožnate, saj je moral dve leti bivati v zakristiji, medtem ko je postavljal župnijski dom.

Zatem ga je chicaški škof odpoklical, ker ga je potreboval za Slovencev v Chicagu (Illinois) in Waukegan-u (t.j. predmestje v severnem delu Chicaga). Kasneje se je izkazalo, da en sam duhovnik ne zmore opraviti vsega dela na tako velikem območju, zato se je Kranjec po nasvetu škofa osredotočil na Chicago. V Chicagu je leta 1903 živelo okrog 200 slovenskih družin in več kot 1500 neporočenih moških. Večji del so bili zaposleni v raznih tovarnah, topilnicah in veliki jeklarni. Nekaj Slovencev je bilo tudi trgovcev, gostilničarjev in mesarjev. Prvi je vse te Slovence organiziral prav Janez Kranjec. Nagovoril jih je za gradnjo cerkve. Temeljni kamen za cerkev sv. Štefana so položili 2 avgusta 1903; meseca oktobra je bila dozidana. Gradnjo cerkev je pričel z 100 dolarji, a mu je kljub temu uspelo postaviti lepo cerkev in župnišče, kar je stalo okrog 30.000 dolarjev. Cerkev in župnišče sta bila postavljena v osmih letih. Toliko časa je tudi preživel v Chicagu.

Ko pa je leta 1911 v Joliet-u umrl tamkajšnji župnik France Šusteršič, je škofija vodenje fare sv. Jožefa zaupala Janezu Kranjec-u. V Joliet-u (Illinois) je bila ena največjih in najbolj razvitih slovenskih naselbin v Ameriki. Leta 1903 je župnik Šušteršič ocenil, da je v njegovi fari 400 družin in nad 5000 duš. Joliet je stara slovenska naselbina. Prvi Slovenci so se naselili okrog leta 1860. V večjem število pa so pričeli prihajati po letu 1890. Prvi slovenski izseljenci so prišli večinoma iz Bele Krajine. Večina je delala po tovarnah, nekateri tudi na farmah. Nekateri od njih so kasneje postali gostilničarji, ali pa so se oprijeli kakšne trgovine. Tako je bilo leta 1912 v naselbini 30 gostilničarjev, 15 trgovce z mešanim blagom in več mesarjev. Tudi v tej župniji se je Kranjec lotil gradnje župnišča, ki pa ga ni dokončal, saj ga je prehitela smrt.

Od leta 1911 je bil Kranjec tudi urednik časopisa »Amerikanski Slovenec«, ki ga je dotlej urejal njegov predhodnik, Šusteršič. “Amerikanski Slovenec” je bil prvi slovenski list v Ameriki, ki je povezoval slovenske rojake iz raznih krajev Amerike. Prvi urednik je bil Anton Murnik, ki je izdajal list s pomočjo raznih rodoljubov v Chicagu. Kasneje je časopis prevzel Jožef Buh, takratni župnik “velike” slovenske fare v mestu Tower (Minnesota). Tam je časopis izhajal do leta 1899, ko ga je od njega kupila v Joliet-u ustanovljena »Amerikansko-slovenska tiskovna družba«. Prvi urednik časopisa v Joliet-u je bil France Šušteršič, njemu pa je sledil Janez Kranjec, ki je ostal urednik do svoje smrti leta 12.2.1915. Umrl je zaradi pljučnice. Pokopan je bil na pokopališču v Joliet-u.

Fotografije so vzete s spletne strani: https://archives.archchicago.org/.../collection-spotlight...

Zapisal Peter Panjan.