Na vsebino

Beli krajini se je med korono zgodil turizem

Čeprav je morda slišati malce čudno, je epidemija koronavirusa v Beli krajini prinesla tudi nekaj pozitivnega. »V tem času se je namreč v Beli krajini zgodil turizem. Turistični boni so Slovence popeljali na destinacije, kot je naša. Ljudje so iskali kotičke, kjer so bili sami, v naravi, odmaknjeni od mestnega vrveža, v tišini in miru. Za letos vse kaže, da bodo številke še višje kot leta 2019,« je za portal O vinu povedala direktorica Razvojno informacijskega centra (RIC) Bela krajina Barbara Papež Lavrič.

Najmočnejši del turistične sezone je seveda poletje, a v Beli krajini bi radi v prihodnje obiskovalce pritegnili tudi v drugih letnih časih. Po besedah Papež Lavričeve bi sezono radi podaljšali od velike noči do oktobra. Med večjimi izzivi sta še podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov in povišanje neto dodane vrednosti.

Se pa v Beli krajini zavedajo, da je v teh časih pomemben element za razvoj turistične destinacije tudi digitalizacija. Pri snovanju razvoja turistične ponudbe se na RIC vse bolj naslanjajo na raznovrstna orodja digitalizacije, ki se približajo zahtevam in pričakovanjem današnjega turista.

Brez povezovanja v turizmu ne gre

Direktorica RIC Bela krajina je prepričana, da se deležniki v regiji dobro povezujejo in sodelujejo, saj je treba turizem graditi v sožitju z drugimi v panogi. Kot destinacija so v preteklem letu začeli močan povezovalni projekt z vzpostavitvijo kolektivne blagovne znamke Belokranjsko. To je 14. znamka v Sloveniji, ki deluje po modelu Izvorno slovensko. »Končali smo prvo fazo – certificiranje, ko smo skupaj določali kmetijske in živilske pridelke, pridelovalce rokodelskih izdelkov in gostince. To je res pomemben korak – ne samo v prepoznavnosti naših izdelkov, ampak tudi v samem povezovanju ponudnikov, da se tudi ti med sabo bolj povezujejo in spoznavajo drug drugega,« razloži Papež Lavričeva.

Trenutno se že pripravljajo na drugo fazo projekta, v katerega stoodstotno verjamejo. Opažajo namreč, da se želijo projektu pridružiti tudi drugi, ki morda na začetku v tem niso prepoznali svoje poti.

Vinski turisti v Beli krajini

Barbara Papež Lavrič pravi, da v Beli krajini veliko stavijo na vinski turizem, ki je bil na sončni strani Gorjancev položen v zibelko, saj pokrajina skozi zgodovino omogoča vinogradništvo, tako da so zidanice, ki jih je omenjal že Valvasor, pomemben element kulture. Včasih je veljal rek, da ni Belokranjca, ki ne bi imel trtja in svoje zidanice.

Žal se z leti in hitrim tempom življenja po mnenju Papež Lavričeve to spreminja in je »hobi vinogradnikov« posledično vse manj. »Včasih so trto obdelovali očetje in dedki, sicer na laični ravni, vendar so skozi čas na noge postavili nekaj družin, ki so zdaj to vinogradniško tradicijo pripeljale na višjo raven v obliki tržne dejavnosti, od katere tudi živijo. Za svoje delo prejemajo nagrade, kar dokazuje, da delajo dobro in si ustvarjajo ugled.«

Direktorica poudarja, da je eden glavnih igralcev na belokranjskem vinskem parketu Kmetijska zadruga Metlika, ki letos gradi trženjsko pot skupaj z nekdanjim smučarskim skakalcem Cenetom Prevcem.

Danes je turist po mnenju sogovornice vse bolj ozaveščen in izobražen – ve, kaj želi, in to tudi pričakuje. Zato se temu prilagajajo tudi v Beli krajini. »Specifičen tip turista je tako imenovani foodie oziroma navdušenec nad vini in kulinariko. Pri nas imamo na destinaciji projekt Odprta vrata Bele krajine, kjer povežemo ponudnike in turistu ponudimo informacijo, kdaj je vinogradnik ali drugi ponudnik na voljo za sprejem in degustacijo. Ker gre za vinogradniške družine, ki so ves čas vpete v delo v vinogradih in kleti, se je treba za degustacije vnaprej napovedati. S tem projektom gremo turistom naproti, ker že vnaprej napovemo datume, kdaj in kje je mogoče vinogradnika ali drugega ponudnika srečati in spoznati,« je povedala za portal O vinu.

Nastaja nova strategija razvoja belokranjskega turizma

V RIC Bela krajina delujejo po strategiji, ki so si jo začrtali leta 2018, hkrati pa že snujejo novo strategijo razvoja turizma Bele krajine, s katero se naslanjajo na nacionalno strategijo razvoja turizma, a dodajajo svoje specifike. Največji potencial vidijo v razvoju produktov, ki so prijazni do družin.

»Vinski turizem vsekakor ostaja eno glavnih področij v povezovanju z gastronomijo. Pomembna tipa turizma na destinaciji sta še tako imenovani outdoor ter naravovarstveni in izobraževalni turizem skozi Krajinska parka Kolpa in Lahinja ter izvir Krupe. Fenomen na tem področju je črna človeška ribica, ki v naravnem okolju živi samo tu,« poudari Papež Lavričeva.

Vir: O vinu

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj