Sliva, koščičasto sadno zdravje

»Fruške , jabuke, slive, mene voli Ive…« lepo zvenijo verzi v belokranjski ljudski pesmi. Naši predniki so to sadno drevo zelo pogosto sadili ob hišah in v mešanih sadovnjakih ali ob robovih različnih kmetijskih parcel, tudi gozda, na bregovih in na nagnjenih zemljiščih. Slive spadajo med manj zahtevne sadne vrste, ki rastejo tudi v manj ugodnih razmerah. Zelo primerne so za ekološki način pridelave. Idealna zanje so srednje težka, humusna tla, ki so dovolj vlažna. A letos se tudi na belokranjskih slivah, kljub dolgotrajni suši in vročini, veje šibijo zaradi številnih plodov.

Domovina sliv (Prunus domestica) je nekje med Kavkazom in Altajskim gorovjem. Rimljani so jih prinesli v Italijo, od tam so jih rimski legionarji zanesli v Nemčijo. Med drugimi pomembnimi rastlinami, različne vrste zelenjave in zelišč, katere je ukazal pridelovati Karel Veliki, so bile tudi slive.

Slive spadajo v družino rožnic (Rosaceae). Danes je znanih okoli 2000 sort sliv. Sorodniki sliv so češplje, ringloji in trnulje. Plodove sliv pred izsušitvijo in mikroorganizmi ščiti značilna bela voskasta plast. Slive pridelujejo predvsem v Aziji in v Evropi, kjer je največji pridelovalec Nemčija. Žal jih vse bolj, tudi pri nas, izpodrivajo druge, tudi mnoge žal eksotične vrste sadja.

Sestavine v slivah

Sveže slive vsebujejo skoraj 85% vode. Na 100 g dajo zato malo energije, le 49 kcal, medtem ko imajo suhe slive v enaki količini kar 222 kcal. Beljakovin in maščob je zelo malo, imajo pa 10,2 g ogljikovih hidratov na 100 g svežih sadežev, od tega predvsem glukozo in fruktozo. Poleg tega vsebujejo še balastne snovi, sorbitol, jabolčno in citronsko kislino, mineralne snovi in elemente (baker, železo, cink, kalij in kalcij). V slivah so prisotni različni vitamini; A, C, E in B₁, B₂ in B₆ in polifenoli (barvila antociani).

Zdravilni učinki

Najbolj so znani zdravilni učinki sliv na prebavni sistem. Visoka vsebnost balastnih snovi in sorbitolov pomaga pri zaprtju, saj delujejo odvajalno. Sadne kisline pa spodbujajo tek in pospešujejo tvorbo prebavnih sokov in tudi to spodbuja prebavo.

Slive imajo nizke vrednosti natrija in velik delež kalija, kar ugodno deluje na srčno-žilni sistem. Kalij odvaja vodo iz telesa in znižuje krvni tlak. Ti učinki na črevesu in ledvicah vam lahko pomagajo tudi pri hujšanju.

Ker slive vsebujejo elementa cink in baker ter vitamine skupine B, so koristne tudi pri duševnih težavah. Odpravljajo duševni nemir in pomagajo tudi pri depresiji. Zaradi vitamina E so dobre za prožnost in gladkost kože. Vitamin C in antociani so antioksidanti in ščitijo naše žile. Antociani zavirajo vnetja in preprečujejo raka.

Kako shraniti slive

Še ne dolgo tega je bil zelo popularen način konserviranja sadja rumov lonec. Vanj se namaka številne sadne vrste skozi vse leto, tudi slive.

Slive lahko tudi zamrznete in jih po potrebi uporabite za pripravo pite, kompota ali iz krompirjeva testa naredite okusne slivove cmoke.

Slive so zelo primerne so tudi za sušenje. Plodove predhodno razkoščičite in dobro posušite. Shranite v zaprto posodo.

Lahko pa z dodatkom sladkorja in pektina pripravite slivov džem ali marmelado.

Iz sliv kuhajo, tudi v naših krajih, značilno slivo žganje, rakijo. Ta je lahko samostojna pijača (visok delež alkohola!) ali pa se uporablja za različne namoke zdravilnih zelišč (tinkture) in sadja (likerji).

Pomoč pri zaprtju

Vzemite 5 do 10 suhih sliv. Zvečer jih namočite v vodo, takoj zjutraj pa jih pojejte in spijte še vodo, v kateri so se namakale.

Lahko pa skuhate kompot iz sliv in jabolk ali drugega sadja. Pijte ga po požirkih, pojejte tudi sadni del.

Odlična pijača za žejo, krepitev telesa in spodbujanje prebave.