Pripadajoče zemljišče k stavbi
Bralec navaja, da se je lastnik večstanovanjske stavbe odločil, da najemnikom večstanovanjske stavbe proda stanovanja. Stavba ima funkcionalno zemljišče okoli stavbe v širini okrog 2m. Zraven stavbe je še ena parcela na kateri lastniki parkirajo avtomobile in dostopajo do stavbe iz javne poti. Uporabljajo jo samo lastniki stanovanj. Bralec navaja, da se je pojavila težava, ker je lastnik hiše prodal samo stanovanja, ne pa tudi parcele. Parcelo namerava prodati. Bralca zanima ali lahko lastnik stavbe kar tako odtuji parcelo, čeprav je vedno služila kot del stavbe in je bila namenjena stavbi ?
Odvetnik odgovarja
Odgovor na postavljeno vprašanje je večplasten in bi bilo za konkreten odgovor potrebno pregledati obsežno dokumentacijo, ugotoviti datume prenosa lastninske pravice na stanovanjih, vse z namenom, da se ugotovijo pravno relevantna dejstva, ki lahko odločilno vplivajo na odgovor v tej zadevi.
Odgovor tako podajam samo hipotetično in izključno glede na opisano dejansko stanje. Dejstvo je, da dokler v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini ni vpisana solastnina ali skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe, jo načeloma lastnik lahko odtuji. Kupec se namreč zanaša na stanje v zemljiški knjigi, ker je zemljiška knjiga javna listina in velja, da osebo, ki v njo zaupa ne morejo zadeti negativne posledice (če so izpolnjene določene predpostavke).
Glede na opisano dejansko stanje pa bi bilo možno sklepati tudi na to, da je nepremičnina pripadajoče zemljišče k stavbi in bi lahko etažni lastniki podali predlog za ugotovitev le te na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), če so izpolnjeni določeni pogoji, kakor so določeni v ZVEtL-1, kar bi bilo potrebno seveda preveriti z vpogledi v zemljiško knjigo, prodajne pogodbe in druge dostopne listine. ZVEtL-1 določa tudi kdo so upravičeni predlagatelji in določa tudi kaj pripadajoče zemljišče načeloma predstavlja. Pri tem je potrebno seveda preveriti tudi drugo zakonodajo, saj področni zakoni, med njimi tudi Stanovanjski zakon (SZ-1) napotuje na uporabo določenih predpisov, ki so določali pravico uporabe na določenih nepremičninah in s tem, posredno ali neposredno, tudi pripadajoče zemljišče-funkcionalno zemljišče.
Tudi če morebiti pogoji za sprožitev postopka po ZVEtL-1 ne bi bili izpolnjeni pa bi lahko, glede na opis bralca, mogoče lastniki stanovanj in s tem stavbe lahko izpolnili pogoje za priposestvovanje služnosti parkiranja ali celo obstoj nujne poti po sedaj sporni nepremičnini.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
