Pravica do odklopa

V že omenjenem 142.a členu ZDR-1 je urejena tako imenovana pravica do odklopa, ki je opredeljena kot pravica delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu. V navedenem členu je določeno, da bodo ukrepi, ki so jih dolžni sprejeti delodajalci za zagotovitev te pravice primarno določeni na ravni panožnih ali podjetniških kolektivnih pogodb. V primeru ko, ukrepi ne bodo urejeni s kolektivno pogodbo in če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora delodajalec, še pred sprejetjem ukrepov, predlog ukrepov posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Če pri delodajalcu ni organiziranega niti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, lahko delodajalec ukrepe uredi s splošnim aktom ali na drug ustrezen način in o tem obvesti delavce.

Pravica do odklopa načeloma ni nova pravica. Iz nje izhaja, da se pričakuje, da delodajalec delavca ne bo »motil« izven delovnega časa in da od njih ne bo pričakoval opravljanje delovnih nalog izven delovnega časa. Opisano je dejansko veljalo že do sedaj, ZDR-1 pa opisane dolžnosti uveljavlja kot pravico in določa celo sankcije za njeno nespoštovanje. Novost je dejansko ta, da morajo delodajalci sprejeti ukrepe za zagotavljanje pravice delavcev do odklopa. Delodajalci, ki te pravice ne bodo zagotavljali, bodo lahko kaznovani z globo v višini od 1.500 EUR do 4.000 EUR. Novost pa so tudi določbe, ki v primeru spora glede kršitve pravice do odklopa določajo, da je dokazno breme na delodajalcu.

Pri tem je potrebno poudariti, da pravica do odklopa nikakor ne vpliva na pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt. To pa pomeni, da delodajalec pod pogoji določenimi z zakonom in kolektivnimi pogodbami lahko odreja nadurno delo, začasno prerazporeditev delovnega časa in neenakomerni delovni čas.

Po prebiranju dokumentacije vezane na sprejem te pravice v ZDR-1 je jasno, da je bil razlog za uzakonitev pravice predvsem v tem, da se je zaradi novih oblik dela dokaj zabrisalo klasično razmejevanje delovnega in prostega časa. K temu pa so prispevale tudi nove tehnologije in predvsem dejstvo, da lahko do službene elektronske pošte dostopamo docela od vsepovsod in se je v določenih poklicih celo »po tihem« pričakovalo, da zaposleni redno spremljajo službeno dopisovanje in da so dosegljivi skozi cel dan.

Z novimi ukrepi naj bi se zagotovil primeren počitek delavca, da si lahko telesno in psihično odpočije in ima hkrati zagotovilo, da zaradi tega, ker bo »odklopljen« izven delovnega časa, ne bo deležen kakršnih koli negativnih posledic.

V praksi se pojavljajo različni ukrepi katere bo lahko oziroma moral povzeti delodajalec in sicer od izobraževanj delavcev s področja pravice do odklopa in negativnih posledic, ki jih lahko prinese neprekinjena dostopnost oziroma povezanost, do ukrepov tehnične narave s katerimi bodo delodajalci tehnično onemogočili dostop do službene elektronske pošte, datotek, preusmeritve klicev in drugih ukrepov ki onemogočijo prenos sporočil izven delovnega časa. Izbira ukrepov pa je seveda odvisna od narave dela pri posameznih delodajalcih.

Na to temo je prispevek in primere dobrih praks pripravilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v prispevku Pravica do odklopa - podrobnejša pojasnila in smernice