Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti

ZUTD v prvem odstavku 63. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. V drugem odstavku pa podrobneje določi, kaj se šteje med prej navedene razloge.

V 7. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD je določeno, da delavcu ne pripada nadomestilo za brezposelnost v primeru, če mu je delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

Delavec, ki prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (razen iz krivdnega razloga) je načeloma upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti in mu, samo zaradi uveljavljanja te pravice, ni potrebno zahtevati arbitražnega varstva ali vložiti tožbe na ugotavljanje nezakonitosti odpovedi. Opisano pa ne velja v primeru, kadar gre za varovanega delavca in je prejel odpoved v nasprotju z določili ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa posebne kategorije varovanih delavcev, katerim lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi pod posebnimi pogoji ali pa jim pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati v določenem časovnem obdobju. Ti delavci so predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši in invalidi ali delavci odsotni zaradi bolezni. Kadar delodajalec tem delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi in je pri tem kršil določila ZDR-1 ker bodisi ni pridobil potrebnega soglasja ali pa niso izpolnjeni drugi pogoji, morajo ti delavci, za to da jim pripada nadomestilo za brezposelnost, sprožiti v ZUTD predpisan postopek. Če bodo ti delavci vložili pravočasno zahtevo za arbitražno varstvo ali vložili pravočasno tožbo jim bo pripadalo nadomestilo za brezposelnost, v nasprotnem primeru pa ne.

Kot primer naj navedem na primer varstvo noseče delavke. ZDR-1 v 115. členu določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Če vi delodajalec opisano naredil, bi morala delavka, za katero je delodajalec vedel, da je noseča, da bi ji pripadalo nadomestilo za čas brezposelnosti, zahtevati arbitražno odločanje o varstvu njenih pravic, če je predpisano takšno odločanje, če pa ni, pa vložiti tožbo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem. V tem primeru, bi ji pripadalo nadomestilo za brezposelnost.