Kakšen zgled smo drugim? (9)

Kakšen zgled smo drugim? Ali pridigamo eno in opozarjamo druge, potem se pa sami tega ne držimo? Tudi jaz se včasih zalotim, da rečem eno, naredim pa drugo. To ni nič nenavadnega in dogaja se vsem. Pomembno pa je, da se tega zavedamo in poskušamo takšno vedenje čim bolj omejiti, saj bomo tako tudi navzven delovali bolj dosledno.

Zadnjič sem sedela na kavi v hotelski kavarni. V kavarno sta prišli mama in hči. Mama je bila v svojih poznih tridesetih, otrok pa star približno sedem ali osem let. Usedli sta se in naročili sladoled za otroka ter kavo za mamo. Nisem ju namerno opazovala, a sta bili v mojem vidnem polju. Otrok je bil živahen in je tekal med mamo in igralnico. Mama je ta čas izkoristila za telefonski klic, ki ga je opravila preko zvočnika, tako da smo vsi slišali njen pogovor. Medtem je bil otrok precej živahen, morda zaradi sladoleda, morda zaradi pomanjkanja pozornosti.

Mama je govorila precej glasno in otrok je temu sledil ter bil prav tako glasen. Nenadoma pa je mama zakričala, naj se otrok umiri in kaj tako kriči, medtem pa je sama nadaljevala svoj glasen pogovor.

Zanimivo se mi je zdelo, da je mama zahtevala nekaj od otroka, česar se sama ni držala. Predvidevam, da je bil otrok zaradi tega lahko zmeden. Mama govori glasno, a ko to stori otrok, ni v redu. To lahko pri otroku povzroči notranji konflikt, saj ne ve, kako naj se vede. Lahko dobi tudi občutek, da ni dovolj dober.

Vsekakor ne obsojam mame, morda je bil to le osamljen primer. Zdi se mi le pomembno, da opišem, kako zgled vpliva na druge.

Podoben primer je, če starš otroku pridiga, da ne sme kaditi, medtem ko sam kadi.

V podjetju se to lahko kaže tako, da vodja razlaga, kako pomembno je varčevati, hkrati pa zapravlja sredstva za nepomembne stvari in se vozi z najnovejšim avtomobilom.

Največja težava je, če govorimo eno in naredimo drugo. To ne samo, da drugim sporoča, da nismo usklajeni in da od njih zahtevamo nekaj, česar se sami ne držimo, ampak škoduje tudi nam. Povzroča nepotreben stres, poslabša naše medosebne odnose, samozavest in osebno integriteto.

Ko se vedemo na en način in govorimo drugače, lahko v očeh drugih izgubimo zaupanje. Ljudje hitro opazijo kako delujemo in nam zato nam lahko prenehajo verjeti. Ko imamo manj zaupanja, tudi slabše komuniciramo. Morda si mislimo, zakaj bi se pogovarjal s to osebo, saj ji nič več ne verjamem. Prav tako bodo ljudje manj delili z nami, saj ne bodo vedeli, kaj bomo storili z njihovimi informacijami.

Slaba komunikacija lahko vodi v konfliktne in slabe odnose. Nekdo nam obljubi, da bo nekaj naredil, a ker tega ne stori, nas to lahko ujezi in vodi do konflikta.

Pri svojem delu s strankami sem pogosto pozorna na to, kaj stranka počne. Če govori, da se dobro razume s sodelavci in da je vse v redu, a kasneje izvem, skozi pogovor, da ima konflikte, razumem, da gre za neskladje znotraj te osebe, katere se posameznik morda ne zaveda.

Kot vodilo v življenju se je dobro držati stvari, ki jih rečemo, da jih bomo naredili. Če to ni možno, pa to tudi jasno povemo. Ni vedno mogoče biti popolnoma usklajen sam s sabo, lahko pa se trudimo po najboljših močeh.

Kako usklajeni pa ste vi sami s sabo?