Skupaj zmoremo (6)

Nadaljevanje od prejšnjega tedna....

Distribucija šolskih potrebščin se je začela 10. oktobra na osnovni šoli Shree Sahid Smirti basic school v oddaljeni vasici Saddi, katero obiskuje 27 učencev. Donacijo je učencem predal gospod Rinho. Midva s Tomažem sva bila za nadaljnjo pot žal preveč utrujena. Učencem smo donirali šolske nahrbtnike, zvezke, pisala, barvice, peresnice, šilčke, raderke, zobne ščetke in zobne paste, šoli pa dve šolski tabli, žoge za telesno vzgojo, učni in didaktični material ter pisala za učitelje. 14. oktobra sva nato obiskala Waku Healthpost, zdravstveno postajo v vasi Waku, o kateri sem pisala že prej. Donirali smo različna zdravila, vitamine za otroke in nosečnice, medicinski material (maske, rokavice, razkužila, itd.) ter sredstva za nakup hranljivih živil v vrednosti 535 evrov. Isti dan sva bila povabljena tudi na šolo Shree Sagarmatha secondary school. Za vseh 400 učencev smo donirali zobne ščetke in zobne paste, šoli smo donirali sedem šolskih tabel, različni učni material, model okostnjaka, žoge in mreže za odbojko ter pisala za učitelje. Naslednji dan, 15. oktobra, sva predala donacijo tudi osnovni šoli Shree Jeleswory basic school v vasici Wapsa Khani. To šolo obiskujeta 102 učenca. Vsak učenec je prejel vrečko s šolskimi potrebščinami, zobnimi ščetkami in zobnimi pastami. Šoli smo donirali tudi knjige za prvo knjižnico, žogo in mrežo za odbojko, pisala za učitelje, inštrumente za pouk glasbe ter različni učni in didaktični material.

Na vseh lokacijah so nama v zahvalo priredili svečan sprejem, kjer sva od prisotnih kot izraz dobrodošlice, časti in spoštovanja, dobila svečane tibetanske budistične šale po imenu Khatak, angleško holy scarf (ceremonial shawl) ali v ogrlice spleteno cvetje. Otroci so pripravili plesne točke, govori so se vrstili eden za drugim. V znak zahvale sva dobila tudi zahvalna pisma. Bilo je zelo lepo in čustveno, na trenutke sva imela solzne oči. Smeh otrok, veselje, njihova razigranost in sproščenost, ko se ti zahvaljujejo na edinstven, ponižen način, je izkušnja, ki je ne bova nikoli pozabila.

Tako sva projekt SKUPAJ ZMOREMO uspešno izpeljala in zaključila. Z ramen se nama je odvalilo veliko breme, obenem pa sva čutila veliko hvaležnost, da sva imela srečo in privilegij vse to doživeti. Omeniti pa moram veselo novico, da je ravnatelj šole Pancha Kanya basic school iz vasice Susla, g. Bahadur Dahal, našo donacijo, potrebščine za učence, zobne ščetke in paste, žogo in mrežo za odbojko ter pisala za učitelje, ki sva jih za dotično šolo kupila ob najinem prihodu v Nepal, 12. novembra (po končanih enomesečnih počitnicah), razdelil učencem.

Vesela novica je tudi ta, da bo gospod Serku Sherpa, s katerim sva v preteklosti že sodelovala, kmalu razveselil kar 60 učencev osnovne šole Shree Chandrakala basic school v vasici Chandane, v podeželski občini Thulung. Ker je bil gospod Sherpa, pred najinom odhodom domov, odsoten, smo preostanek sredstev predali njegovi ženi, gospe Nimlekee Sherpa.

Za Radio Odeon sva letos že napisala prispevek o najini donaciji sredstev za nakup 55 šolskih nahrbtnikov za učence, 8 torb za učitelje ter kasneje še prenosnega bluetooth zvočnika osnovni šoli Shree Lamundangda basic school, ki se ravno tako nahaja v podeželski občini Thulung. Tam živi veliko pripadnikov etnične manjšine Sherpa.

Hvala za vašo pozornost,

Klaudija Kocjan & Tomaž Šimec

Se nadaljuje ...