Kairo via Rodine

Vrnitev Boginje Izide Boštjana Kavčiča v NMEC v Kairu

Ideja se je porodila pri nas doma v Rodinah, nato je bila potrebna obilica predanega dela in nazadnje sem le dočakal izpolnitev v obliki veličastne razstave v imenitnem Narodnem muzeju egipčanske civilizacije (NMEC) v Kairu.

Na odprtju je veleposlanik Republike Slovenije gospod Sašo Podlesnik pozdravil navzoče, predstavil moje kiparsko delo, ter izrazil pomembnost sodelovanja in krepiteve vezi med državama.

Nato je izvršni predsednik NMEC dr. Ahmed Ghoneim izrazil dobrodošlico, predstavil boginjo mnogih imen Izido (Isis, Iset, Aset, Eset) in njen zgodovinski pomen. Nazadnje sem imel še sam priložnost predstaviti koncept razstave, se zahvaliti muzeju za gostoljubje in hkrati tudi vsem ostalim, ki so pri realizaciji razstave sodelovali.

Slovesnosti so se udeležili številni veleposlaniki, med njimi veleposlaniki Singapurja, Bolgarije, Paname, Italije, Litve, Srbije, Cipra, Slovaške, Finske, Češke, Malte, Španije, Norveške in Velike Britanije.

Narodni muzej egipčanske civilizacije je velik muzej s površino 49 hektarjev v starodavnem Futsatu, zdaj v Kairu, Egipt. Odprli so ga februarja 2017 in v njem razstavili zbirko 50.000 predmetov, ki predstavljajo egipčansko civilizacijo od prazgodovine do danes.

Dnevno ga obišče okoli 3000 obiskovalcev. Muzej je uradno odprl predsednik Abdel Fattah El-Sisi 3. aprila 2021, tik preden so tja iz Egipčanskega muzeja preselili mumije 18 kraljev in 4 kraljic. Selitev, ki je bila pravi spektakel so poimenovali Zlata parada faraonov.

Ideja

V jeseni 2018 sem skušal v kamnu upodobiti ženski kreativni princip. Družil sem elementa ognja in vode, ki sta v naravi potrebna za nastanek življenja. Formalno sem ogenj upodobil s pomočjo krogle iz kremna, vodni element pa sem izrazil z valovanjem figure iz belega marmorja.

Mesec dni po kreaciji sem slučajno obiskal Tolminski muzej in prvič slišal zgodbo izginule posoške Izide. Pred približno 2000 leti, ko se je Izidin kult širil po Sredozemlju, je zašel meddrugim tudi v tolminsko hribovje. Posoško Izido so odkrili pred približno 170 leti, nato se za njo izgubi vsaka sled.

Spoznal sem, da ima moja verzija kipca določene stične točke z izgubljeno posoško izido, še zlasti pa z upodobitvami izvorne egipčanske Izide.

Tako se mi je porodila ideja, da sodobno likovno interpretacijo vrnem v njen izvorni mitski prostor v porečje Nila.

Idejo sem predstavil Tolminskemu muzeju, ki me je podprl in smo nato lani pripravili in izpeljali razstavo v Tolminu. Ob razstavi je izšel trojezičen katalog v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku. Katalog je kvaliteten in s prelepimi fotografijami Janija Pavlina predstavja trinajst kipcev iz kamna in brona s pestro barvno paleto patin. Spremno besedo sta prispevala Miklavž Komelj in Miha Mlinar.

Razstava je letos zgodaj spomladi gostovala v pokrajinskemu muzeju v Kopru, kjer tudi imajo zapiske o njihovi izginuali Izidi. Ob tej priložnosti smo naredili še štiri pojasnevalne panoje v treh jezikih, ki smo jih nato predstavili v Egiptu. Na prvem panoju je predstavljen koncept razstave, na drugem nahajališče izgubljene posoške Izide, na tretjem dolina Soče in na četrtem piše o meni kot avtorju.

Razstavo v Egiptu je pripravilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu v sodelovanju z Nacionalnim muzejem egipčanske civilizacije v Kairu (NMEC). Potrebno je bilo urediti kopico uradnih dokumentov ter dovoljen za prenos del in tudi sama organizacija je bila svojevrsten zalogaj, za kar se Veleposlaništvu RS v Kairu iskreno zahvaljujem.

Odziv na razstavi je bil nad vsemi pričakovanji, saj se je namreč zbrala velika množica ljudi, ki so jih Boginje resnično prevzele. Prejel sem nešteto čestitk za kvaliteto in lepoto del, za izvirno interpretacijo in upodobitev Izidine, kot tudi za samo idejo razstave Vrnitev Boginje Izide. Vsekakor je to zame kot razstavljalca dragocena izkušnja predstavitve mojega dela pred veliko in številnejšo publiko kot smo je navajeni pri nas.

Najbolj zagretim sem razdelil kataloge razstave Vrnitev Boginje Izide. Katalog na fotografiji je romal v roke egiptologinje dr. Zeine Salem, ki je prava enciklopedija znanja starega Egipta.

Resnično me veseli, da sem ob razstavi spoznal kar nekaj ljudi, ki razumejo in cenijo moje delo ter znajo razbrati njen večplasten in globji pomen.

Okoli vitrine, v katere smo iz varnostnih razmer postavili Boginje, so se gnetle predvsem predstavnice nežnejšega spola. Prostor je ob odprtju napolnil oblak srčnega odobravanja in v zraku se je čutila glasna ženska beseda, ki ji ni bilo dano na oder, a se je kljub temu izrazila po svoje.

Razstavo Vrnitev Boginje Izide, ki je bila postavljena na atraktivni poziciji v glavni osi muzeja, si je v času trajanja ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev.

Ob kipcih in pojasnevalnih panojih je v ozadju na velikem ekranu pogled privabljal predstavitveni filmček razstave, ki se je izmenjeval z filmčki doline Soče in Slovenije.

Glede na ogromen obisk in atraktivno lokacijo je bila razstava hkrati tudi odlična promocija naše dežele.

Po odprtju je bila na vhodu pred muzejem organizirana tri dnevna kiparska delavnica, na kateri sem pikazoval postopek ustvarjanja kamnite figure Izide. Na delavnico sem od doma prinesel na pol narejeni deli, ki ju je bilo potrebno še ročno zbrusiti. Tako sem si omogočil obilo časa za dialog z obiskovalci, saj postopek ni glasen in ne ustvarja oblaka prahu.

Mladenko, ki se ukvarja z likovnim ustvarjanjem, je zamikalo, da bi tudi sama poskusila ročno brusiti marmor. Seveda sem ji željo z veseljem izpolnil. Postopek ni preveč zahteven, je pa zaradi potrebe po vstrajnosti ob počasnemu procesu današnji mladini vajeni instantnih virtualnih rešitev v izziv.

Ko se je aprila 2021 zgodila Zlata parada faraonov (Pharaohs' Golden Parade) sem dogodek zasledil preko socialnih medijev in si ga kasneje tudi ogledal na You tube kanalu.

22 mumij kraljev in kraljic so prepeljali v posebnih komorah napolnjenih z dušikovo atmosfero. Zabojniki so bili prepeljani v vozilih, ki so jih izdelali izključno za parado in so bila oblikovana in opremljena z dekoracijo na podlagi egipčanskih pogrebnih čolnov.

Fascinirala me je vsa pompoznost in teatralnost dogodka, v katerega je bilo vpleteno ogromno najrazličnejših ustvarjalcev, znanstvenikov, politikov in nenazadnje kapitala.

Med parado so bile ceste, ki vodijo do ali blizu obeh muzejev, zaprte in pod strogimi varnostnimi ukrepi. Na vratih NMEC je egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi sprejel konvoj, ki ga je Republikanska garda pozdravila z strelom pušk.

Če bi mi nekdo takrat dejal, da bom že čez dve leti po tem, ko so v NMEC slovesno prepeljali 22 faraonov, samostojno razstavljal trinajst kipcev Boginj, mu seveda ne bi verjel.

Pomembno je, da strastno sledimo svojim vizijam in smo pri tem vztrajni, ne glede na to kolikokrat na poti pademo. Važno je, da se vedno znova poberemo.