Baseball po japonsko (4)
V marcu, ko sva se prebijala po Južni Koreji, je na sosednji Japonski potekalo svetovno prvenstvo v baseballu. Nič kaj preveč odmevna novica za Slovenijo, a velik dogodek na Japonskem, kjer je baseball najljubši šport otočanov.
Po pristanku v Fukuoki, prestolnici južnega otoka Kyushu in šestem največjem mestu Japonske, kjer živi kar 1,5 milijona prebivalcev, sva se na baseball tekmo odpravila tudi midva. Tako sva trimesečno potovanje po Japonski pričela v PayPay areni skupaj s tisočimi domačimi navijači. Odločitev za ogled tekme je prišla spontano, ko sva se petkovo popoldne sprehajala mimo dvorane in opazila, da se pred njo zbira gruča ljudi. Izkazalo se je, da se čez štiri ure odvija tekma domače ekipe Soft Bank Hawks in da so na voljo še karte. Tomaž je kot bi mignil kupil dve in že čez nekaj ur sva sedela na stadionu.
Če je tudi vaš dosedanji stik z basebollom bil le preko filmov in serij, bi mislili, da se na igrišču stalno nekaj dogaja. Igralci uspešno odbijajo hitro žogo in dosegajo slavne odbitke, ki žogo ponesejo med razigrano tribuno. Napeto vzdušje tribune do zadnje sekunde drži na trnih medtem ko se iz njih sliši uskalejo navijanje in spodbujanje domače ekipe. No, žal je realnost precej drugačna.
Igra je v živo precej manj vznemirljiva ter velikokrat zavleče krepko v četrto uro. Če se vam že devetdeset minut nogometa zdi predolgo, si sedaj predstavljajte štiri ure igre, kjer se devetdeset procentov časa le čaka, da nekomu uspe odbiti žogo. Povprečna žoga v profesionalnem baseballu doseže kar 100km/h tako, da jo tudi dobro plačani igralci le stežka zadanejo. Posledično navijači le upamo, da se bo po petih neuspelih udarcih zapored v šesto le odbila, da igra zaživi.
Kljub precej monotoni igri, je vzdušje na stadionu odlično. Navijaške skupine ob ritmih bobna pojejo športne pesmi, med odmori se na igrišču vrstijo predstave in ob vsaki uspešno zavzeti bazi areno preplavi navijaški hrup. Ob koncu igre, ki jo je domača ekipa uspešno dobila s 4:3 je znotraj zaprte dvorane sledil celo majhen ognjemet.
Bolj kot sama tekma, je naju pritegnilo navijaško obnašanje Japoncev. Ti so po svetu znani po svoji čistoči in pospravljanju dvoran po športnih dogodkih in tudi na baseball tekmi niso razočarali. Celotna tekma je potekala na zelo kulturen način, ki bi ga doma pričakoval na kakšni muzejski razstavi. Nobenega prerivanja, popivanja, obračunavanja s pestmi ali neprimernega navijaškega vedenja. Večina obiskovalcev je uživala v svoji brezalkoholni pijači, jedla ocvrte perutničke in ob uspešno odigrani igri domače ekipe zaploskala. Aplavz je za primerjati s tistim, ki ga doma namenimo gledališki skupini na koncu predstave. Po koncu tekme je vsak pospravil svoj sedež in smeti odnesel v koš.
Tekma se je zaključila po devetih zvečer in dež nas je močil vsepovprek. Kljub slabem vremenu noben ni hitel proti avtomobilu, vsi smo se počasi v vrsti odpravili proti prevozu. Pred stadionom so se hitro naredile dolge vrste za taksi in avtobus, kjer so ljudje drug za drugim na dežju stali po več minut in čakali prevoz. Ko je na postajo zapeljal avtobus, se je ta kulturno napolnil in kdor ni uspel priti nanj, je dalje čakal v vrsti na naslednjega. Takšnega sistema bi se z veseljem držala tudi doma, kjer si se na trenutke pripravljen boriti tudi s komolci, če ti ti omogočajo priti na ljubljansko trolo.
Za zaključek dodajava še kratek vlog, da baseball tekmo doživite tudi vi.
Maša in Tomaž
Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.
Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.
Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.
Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.