Praznovanje

Prišli so tapravi decembrski prazniki.

Letos so za marsikoga precej drugačni, kot so bili do zdaj. Svoje bližnje sicer lahko obiščemo, ampak samo znotraj določenega časovnega okvirja. Tistim z malo večjo žlahto svetujem, da odprete Google koledarje in se naročite na uro, ali pa uberete taktiko z upravne enote in v avtomobilu počakate, da pokličejo vašo številko. Da se ne bi zgodila potencialno nevarna situacija in bi se pod eno streho znašli pripadniki treh različnih gospodinjstev.

Z g. Možem imava manjšo krizo identitete, ker ni bilo koncerta godbe na pihala. Abstinenčno krizo si blaživa z gledanjem posnetkov, ki so v ta namen objavljeni na youtubeu, ampak to ni isto, ker mu ne rabim likati srajce in živčariti, ker sem si na vaji prejšnji dan scufala jeziček na klarinetu in moram na koncertu igrati z ganc novim (klarinetni narod me razume).

Jaslice in smrečico postavljamo pri nas vedno šele 24. decembra. Letos smo močno znižali standarde glede tega, kaj vse sestavlja scenografijo prvega božiča. Postavljala sta jo g. Mož in Otrok 3. Ovčke so bile po petih minutah vse poležane, en pastir pa se je izgubil že med postavljanjem. Do naslednjega leta ga bomo valjda že našli.

Morda kdo misli, da mora biti zdaj na vso moč urejeno in pospravljeno, okrašeno, s tematskimi rdeče-belimi blazinami na kavču in z otroki izključno v štrikanih puloverjih. V kopalnici samo rdeče brisače in majhna mila v obliki jelenčkov.

Da ne bo kdo zameril, občudujem vse, ki vam veliko pomeni, da imate lepo pospravljeno in vam ni težko za to tudi poskrbeti. Ampak pri nas doma je bolj veselo, če se jaz namesto doživljanja živčnega zloma (neprestanega pospravljanja za Otrokom 3, khm khm) za eno uro zaprem v sobo in pišem/berem. Pa potem če bom pri volji, bom morda kakšno stvar premaknila, ajde.

Če ne, pa tudi v redu.

Najbrž ne bom.

Ampak prosim, ne zasužnjujte se pritiskom idej, kakšni naj bi bili vaši prazniki. Ne bo prišla sanitarna inšpekcija, ampak majhen dojenček, ki se je za povrhu rodil v štalici. Ne vem za vaše, ampak moji otroci, ko smo jih prinesli domov iz porodnišnice, niso niti opazili, kako očitno je bila prejšnji večer fešta doma.

Past je tudi tisto, kaj vse bi morali danes početi. Če otrok ne pripravite do igranja družabnih iger noben dan v letu, ne bodite užaljeni, če vam bodo tudi danes odrekli to veselje, »ko bi pa res morali«. Če skupaj pojete cerkvene pesmi ničkrat na leto, vas bo vaš domači najstnik najbrž močno postrani pogledal, če mu boste to predlagali letos, ko vam ne more nikamor pobegniti.

Ko prineseš domov dojenčka, najbolj od vsega rabi mir. Tudi ta, ki pride v naša srca.

Želim vam mirne praznike, s praznovanjem ali brez njega.