O tem in onem ... (9)

SHOPPING NAŠ VSAKDANJI (in njegove pasti)

Današnje bloggovsko modrovanje je najbrž nastalo kot posledica več dejavnikov, s katerimi se hote ali nehote soočamo vsi zadnje čase. Dejstvo pa je, da so nas ravno te radikalno spremenjene družbene razmere spremenile na vseh mogočih nivojih našega ravnanja in vedenja ter nas naredile drugačne – bolj previdne, mogoče, vsaj za nekatera področja to lahko trdim. Že korona nam je »vsilila« spremembo naših vsakodnevnih navad, med katere sodi zagotovo tudi nakupovanje oziroma žargonsko izraženo: šopingiranje. Spomnimo se kako je bilo v štacunah: omejeno število oseb, termini rezervirani za različne jakostne skupine, obvezna higiena rok, uporaba mask, umik prodaje določenih artiklov…..itd. In še cel kup drugih, zelo pogosto nerazumljivih in hkrati nesmiselnih.

Prihajajoča recesija (ne nujno) zgolj kot posledica vojaških spopadov na kontinentu pa je stvari zakomplicirala še dodatno. Cene rastejo kot gobe po dežju in še sam sem se nedavno zalotil kako iščem cenejši pralni prašek, kar sicer dosedaj nisem pretirano pogosto počel. Moški pristop pač. Moškim je nakupovanje nekaj, kar mora biti opravljeno čim hitreje, brez kompliciranja in sprehajanja po trgovskih centrih. Pri ženskem spolu je zadeva drugačna – one si (večina njih) vzame čas in nakupovanje doživlja kot dnevni »ritual«, vsekakor pa za opravilo porabijo bistveno več časa. To ni nujno slabo, saj jim takšen pristop omogoča pozoren nakup (cene!!!) ter tudi naključno druženje s prijateljicami, znankami, znanci in še s kakšno sosedo povrh. Hkrati pa tudi ni nujno, da je tak pristop dober, saj »počasno« nakupovanje prinese še kak dodaten, sicer nenačrtovan nakup. Izjemam se vljudno opravičujem vnaprej.

Če povzamem moje (ne vsakodnevne) jutranje nakupe sem res med redkimi moškimi v trgovini – bi rekel, da je nasprotnega spola vsaj tri do petkrat več. Iskreno povedano je temu tako tudi zato, ker smo moški za tovrstna opravila preprosto leni ali pa smo mnenja, da je obisk trgovin ženska dolžnost oziroma smo tako navajeni od malih nog.

Spletno nakupovanje, ki se je pojavilo pred desetletji (in je v nezadržnem porastu še danes) pa je to ločnico med spoloma seveda skrilo in razmerje zelo verjetno najmanj izenačilo. Svet je postal globalna vas in razdalje še nikoli niso bile tako majhne. Do trgovine onstran luže prideš v sekundi ali dveh, artiklov na ogled je na tisoče in ponudbi se je težko upreti, čeprav gre v primeru spletnega potrošništva največkrat za ciljne, vnaprej znane nakupe. Razlogov za odhod v fizično trgovino (z izjemo nakupa hrane in še česa) bo tako vse manj in verjamem, da na parkiriščih pred shopping centri ne bo več gneče. Do takrat pa bo preteklo še veliko vode, saj ljudje pri nakupovanju »gledamo tudi s prsti«.

Zanimivo bi bilo vedeti koliko časa (mesečno/letno) zaradi šopingiranja porabimo za gužvanje na cestah, iskanje prostih parkirišč in tekanja po trgovinah, verjamem pa, da minut namenjenih za to ni ravno malo. Zase lahko trdim, da veliko stvari, ki jih potrebujem, nakupim preko spleta – le po živila se odpravim do bližnje trgovine ali v primeru, da nekaj potrebujem takoj in, da si to isto lahko nabavim v domačem kraju. Celo obutve in tekstila ne kupujem več fizično, le s to razliko, da pred nakupom oblačil preverim ustreznost kroja in velikosti v najbližji trgovini. Izbrano naročim kasneje preko spleta, če ne zaradi drugega pa zaradi cene zagotovo. Spletni nakupi so praviloma znatno cenejši od nakupov v fizičnih trgovinah, kar je razumljivo in logično. Ko enkrat skapiraš ustrezno tekstilno ali obutveno blagovno znamko pravega razloga za obisk trgovine niti nimaš več.

Drugače povedano: letanja po trgovinah in iskanja n.pr. »adidask« je konec, vse se da opraviti od doma, s pojavom mobilne telefonije pa niti nujno, da moramo biti doma – nakupe lahko opravimo kjerkoli že smo. Da ne bo izpadlo, da sem promotor spletnega nakupovanja – daleč od tega: obe vrsti nakupovanja imata dobre in slabe strani. Je pa kupovanje nečesa preko spleta zagotovo potrošniku prijaznejša oblika, še sploh za ljudi, ki živijo v oddaljenih krajih, da o invalidih, bolnikih sploh ne izgubljam besed in časa. Pri spletnem nakupovanju med prednosti sodijo tudi privatnost nakupa, kar je meni osebno pomemben faktor. Zelo čudno se počutim, ko stranka za mano v lekarni vidi in sliši kakšna zdravila kupujem. Črta na tleh pred prodajnim pultom pač ne zagotavlja intime nakupa in v manjših krajih kmalu vsa vas ve, da nekaj s tvojim krvnim tlakom ne štima. Isto se dogaja pravzaprav v vseh fizičnih trgovinah, vsakdo lahko vidi kaj kdo kupuje. Osebno me to ne moti, a firbci pač niso na mojem seznamu »kulturnih« ljudi. In gneče na blagajnah ! Le kdo jih ima rad? Na internetu gneč ni, tam si vedno »prvi na vrsti«. Med hibe spletnega šopinga pa bi (poleg v nadaljevanju članka naštetega) veljalo izpostaviti predvsem odsotnost komunikacije ter socialnih stikov in druženja nasploh. Marsikoga to sicer ne moti, a to vseeno ni tako zelo nedolžna okoliščina.

V začetku današnjega bloga sem zapisal, da smo spričo okoliščin postali bolj previdni, žal pa nas ravno pri spletnih nakupih mamljive ponudbe naredijo bolj neuke in ranljive, kot sicer mislimo, da smo. Kljub dokaj dobremu obveščanju o spletnih prevarah smo še kar naprej brezskrbno naivni. Če željeno iščemo preko Googla (Google Shopping) nas običajno čaka precej dolgotrajno brskanje, ne glede na to, da iskanje omejimo samo na slovenske ponudnike. V iskalno vrstico Googla vpišite n.pr.: »pralni stroj« in dobili boste množico ponudnikov. Ko pa se začnete ukvarjati z vsakim od njih posebej (vsak ponudnik pa ima par deset artiklov), pa je jasno, da ste obsojeni na več urno »tlako«. Na prvi pogled se celo zdi, da bi bili hitrejši, če skočite do fizične trgovine. Pa ni treba, da je tako.

K sreči so na voljo rešitve v obliki spletnih portalov, ki ponujajo pregled nad ponudbami z zmožnostjo rangiranja ponudb po številnih parametrih (cena, velikost, barva, dobavljivost, garancija,….). Eden pri nas bolj priljubljenih je portal »Ceneje.si« (CRO: »Jeftinije.hr«, SRB:«Idealno.rs, BiH: »Idealno.ba« , HU: »Arukureso.hu«,……), sicer član grupacije Heureka, ki pa ne pokriva celotne ponudbe v Sloveniji. Tu nastane seveda težava, saj ima necelovito pokrivanje ponudb za posledico, da preko portala ne najdete vsega, kar je sicer na voljo pri nas. Zelo pogosto z iskanjem artiklov naletite tudi na popolne absurde. Kljub pomanjkljivostim pa vam uporaba omenjenega portala krepko zmanjša čas iskanja in omogoči pregled nad (predvsem) cenejšo ponudbo – neredko se lahko pri istem artiklu brez uporabe portala opeharite tudi za nekaj deset Eur! Preverite sami, nad rezultati boste presenečeni.

Osebno se portala »Ceneje.si« poslužujem zgolj informativno (primerjalno), pogosteje uporabljam tuje portale (Geizhals.de, Geizhals.au, Shopping.com, Shopzilla, Idealo.de,…). Vsaj pri iskanju ponudbe za tehnično blago, ki je v tujini kljub dejstvu, da smo del EU-ja še vedno zaznavno cenejše. Izkušnje s tujimi ponudniki imam odlične, dostava je pogosto časovno enaka dostavi iz Slovenije, stroški poštnine zanemarljivi, neredko poštnine od določene višine zneska nakupa celo ni. Da se celo dogovoriti mesto in čas prevzema, ne glede kdo izvaja logistični del storitve. Ob tem so plačilne možnosti zelo različne, velja pa ob tem dodatno poskrbeti za varnost, saj po statistiki Si-Certa spletni kriminal narašča, kar je nedvomno razlog za povečano pozornost.

Iz tega razloga veljata še vedno za najvarnejšo obliko plačila tisto s plačilom po povzetju ali preko bančnega nakazila. Zavarovane so tudi spletne prevare do vrednosti nakupa do 2000 Eur preko Mastercard World ali Mastercard World Elite kartic, da omenim le te dve. Simulirana, ne-izvorna, t.i. fake e-sporočila Pošte Slovenije ali DHL-a, GLS-a v katerih vas goljufi obveščajo, da imajo za vas paket, ki ga lahko prevzamete po plačilu stroškov dostave. Na ta način pridobijo vaše podatke in, če nismo pozorni se lahko to konča neugodno za nas. V praksi to pomeni najmanj to, da zaupajte le preverjenim spletnim trgovinam, da ne klikate na neznane povezave, da ne sprejemate klicev neznanih številk, …..itd. Več o tem kako prepoznati lažno spletno stran si lahko preberete na portalu Varni na internetu.

En tak hiter način preverbe lažne spletne trgovine je pregled kontaktnih podatkov prodajalca , pri čemer bodite pozorni na to ali je možno z njimi vzpostaviti pisni kontakt. Če njihove e-mail adrese ni navedene potem takoj opustite nakup. Enako velja v primeru, da trgovec uporablja e-pošto preko servisov kot so gmail, hotmail ali yahoo,… Resne trgovine navedenih servisov ne uporabljajo, res ne.

Poleg prihranka časa je pri spletnem nakupu dobrodošla tudi možnost »preverjanja kvalitete« artiklov, kar je še posebnega pomena pri nakupih izdelkov višjega cenovnega ranga. Pred nakupom se lahko o kvaliteti in izkušnjah uporabe artikla, ki ga kupujete, prepričajte na raznih forumih in predvsem preko zaupanja vrednih strokovnih recenzijah, ki običajno postrežejo s primerjalnimi podatki med posameznimi produkti istega namena. Teh portalov vsaj za tehnično področje kar mrgoli, na voljo pa je tudi spletišče ZPS.si in EPC.si kamor se v primeru slabe izkušnje lahko zatečete po pomoč. Moj nasvet pri stroškovno večjih nakupih: ne kupujte novitet, ki so ravnokar prišle na trg. Recenzije za njih so neobjektivne, nemalokrat tudi financirane s strani proizvajalca, kar samo po sebi recenzijo razvrednoti. Raje torej počakajte , da se stvar »usede« in, da o njej spregovorijo tudi izkušnje uporabnikov. Če nič drugega bo zamik nakupa pri novitetah predvidoma cenejši, novosti pa ne odtehtajo skoraj praviloma krepko višje cene.

Spletni nakupi so hitro rastoč business, ponudnikov vsak dan več, prednosti pa je veliko. Vedno lahko izdelek, s katerim niste zadovoljni tudi vrnete (berite splošne pogoje prodajalca). Praviloma lahko zavrnete vse, kar ste naročili in s čemer niste zadovoljni in to brez navedbe razloga vračila. To je seveda skrajna možnost, zato ne nasedajte raznim spletiščem, ki ponujajo čudežne kreme in mazila, ki odpravljajo plešavost, gube, glivice, pomagajo hujšati,….itd. Običajno gre za nateg prve kategorije brez znanstvenih oziroma strokovnih podlag. V isto kategorijo sodijo tudi časovno omejene ponudbe z mega popusti, ki so blago rečeno nepoštene do kupcev, saj vas silijo v hiter, nepremišljen nakup. Običajno se tak pristop ne konča v dobro potrošnika.

Nasprotno temu pa je smiselno z nakupi artiklov cenovno višjega ranga počakati do prodajnih akcij s popusti – jih je skozi celo leto kar nekaj - zdi se, da sedaj v krizi celo več kot kadarkoli. (nekateri imajo do tega pomisleke in naj jih imajo zaradi mene še naprej). Samo v lanskem letu sem pri nabavi programske opreme s tovrstnim nakupom prihranil skoraj polovico osebnih mesečnih prihodkov ! Tipičen primer so paketi Microsoft Office, katerih licenco lahko prejmete za zares nizke vsote.
Trgovci pač morajo čistiti zaloge predno iste postanejo strošek in ne zaslužek. Velja pa posvetiti pozornost ekstremno nizkim, nerealnim cenam določenih artiklov, kar je prelepo, da bi bilo res. Običajno gre za ponarejene izdelke.

Nisem zapisal nič novega, nič takšnega, kar verjetno ne veste že sami. Gre le za deljenje lastnih izkušenj na enem izmed področij, katerega uporaba radikalno narašča tudi spričo sprememb, katerim smo v družbi priča. V času epidemije so se spletni nakupi dokazali kot »močno orožje« za preprečevanje širjenja okužb in to brez škodljivih stranskih učinkov, česar si za delo od doma in šolanje na daljavo ne upam trditi. S spletnimi nakupi imam dobre izkušnje, večjih težav skozi leta nisem zaznal.
Točneje povedano je bila »sporna« le ena, edina pošiljka in to zaradi poškodovane embalaže ob prevzemu paketa. Nisem ga prevzel, pisno obvestil prodajalca in čez tri dni prejel novo pošiljko. Na to bodite pozorni tudi vi – poškodovano embalažo pošiljke vedno odprite v prisotnosti dostavne službe. To močno olajša nadaljnje korake dokazovanja upravičenosti zamenjave artikla. Mogoče še en namig, ki je bolj ali manj redno moja praksa: pred nakupom kontaktirajte prodajalca (pri cenovno večjih nakupih nujno) in to storite v pisni obliki, najbolje preko e-maila. V izogib kasnejšim presenečenjem kot so dobavni roki, ki znajo biti daljši od navedenih ob artiklu.
Za konec pa še pobuda tistim, ki to berejo in, ki nameravajo odpreti lastno spletno prodajo – oglašujte !!! Baje smo v Sloveniji vsak teden bogatejši za kar nekaj spletišč, a jaz tega ne vem. Mogoče iz razloga, ker (trenutno) ne uporabljam družbenih omrežij. Na področju spletne prodaje premoremo le (nepopoln in neažuren) pregled kot je n.pr. tale https://www.trgovine.net/, kjer pa spet ne najdemo kompletne informacije, saj manjka ogromno trgovin. Bom pa zelo vesel, če mi kdo najde kakšno bolj ažurno spletišče z pregledom spletnih prodajalcev.

Fizične trgovine ne bodo nikoli izumrle, to je jasno. Osebno jih bom še vedno obiskoval, tudi zato, da podprem lokalne in slovenske proizvajalce, ki nimajo ponudbe na spletu in predvsem v primerih, ko razlogov za spletno nakupovanje ne bom imel. Pa tudi zato, da po nakupu z znancem odidem na kavo – tega pa mi tudi najboljša spletna ponudba ne more ponuditi.

Se beremo spet, ko se beremo