O tem in onem (5)

Kaj Črnomelj ima in česa nima?

Precej težko vprašanje vsebuje tale naslov današnjega kramljanja z vami. Odgovorov najbrž toliko kot je prebivalcev mesta in njihovih zornih kotov ,….skratka obsežno vprašanje. Gospodarstveniki, podjetniki, kulturniki, šolniki, športniki, medicinci, upokojenci, šolska mladina, zaposleni in nezaposleni, gostinci in turistični delavci, prevozniki,občinski svetniki …… in še desetine drugih bi verjetno postregli vsak s svojim komentarjem. Predvsem za tisti del česa Črnomelj nima in kaj pogrešajo ter kaj bi želeli imeti. Tistega, ki bi hotel vsa ta mnenja združiti v funkcionalno realen povzetek pa bi nedvomno čakalo pestro delo, seznam pa najbrž ne bi bil ravno majhen.

Meni se zaplete že pri prvem delu vprašanja, ki me sprašuje kaj Črnomelj ima. Par minut bi seveda lahko našteval in nanizal vse (splošne) značilnosti mesta (dve reki, grad, tromostovje, zakladnica, dve cerkvi, kulturni dom, dve osnovni šoli, srednjo šolo, železniško postajo, pošto, banko, dve lekarni, od dogodkov pa Jurjevanje, Črnfest, ….). Celo Lidl in Hofer imamo, po novem tudi Merkur in ni da ni. Premoremo tudi odličen lokalni spletni medij, kar ni tako zelo pogost slučaj, če vzamemo pod drobnogled sorodna mesta. Kako dobro poznamo svoje mesto pa je drugo vprašanje in najbrž nisem edini, ki se mu krepko zatakne že pri poznavanju mestnih ulic. Zelo verjetno bi fasal cvek, če bi me o njih spraševali v šoli. Pa vendar, danes, v digitaliziranem okolju ni treba zardevati, če nas tujec sprašuje, kako naj pride do te ali one ulice in nas dobi na levi nogi. Dovolj je par klikov in stric Google zna tisto, česar mi ne. Ampak ravno tu se v primeru Črnomlja pri iskanju podrobnejših informacij zaplete - svoje izkušnje utemeljim par vrstic kasneje.

Enako dolgo kot to kaj Črnomaljci imamo bi najbrž našteval česa pa Črnomelj (še) nima. Takole na hitro mi pade na pamet, da nimamo hotela, avtobusne postaje, bolnišnice, avtocestne povezave, mestnega parka, urejene tržnice, ribarnice, mestnega prometa, kakšnih specialističnih ambulant …pa še kaj bi mi padlo na pamet, če bi se vsaj malo poglobil v interesno/storitvene dejavnosti. Večkrat imam navado reči, da je Črnomelj ravno prav majhen, da ni prevelik, kar je zame osebno eden od prioritetnih pogojev kakovosti bivanja. In čedalje bolj bo ta majhnost prednost. Vsaj tako se mi zdi. Prepogosto ne znamo ceniti ravno tega, da je majhnost lahko tudi prednost, če se je le zavedamo in znamo z njo živeti.

Bolj od tega kaj imamo je pomembneje ali smo s tem kar imamo zadovoljni in ali to, kar imamo, znamo uporabljati ter ohranjati v dobri kondiciji, vzdrževati torej ter (strateško) nadgrajevati. Tisto česar nimamo bo slej kot prej našlo mesto v prostorskih planih mesta oziroma občine ali pa bo (po vzoru avtocestne povezave) zgolj predmet predvolilnih obljub in projektov, na katerih se bo še leta in let nabiral prah. In ne glejte čudno, ko komu rečem, da je to, da nimamo avtoceste sedaj lahko celo prednost in ne hendikep. Razložim kdaj drugič.

Pred časom sem si pred sprehodom po Črnomlju na nakupovalni seznam zapisal pet stvari, ki jih potrebujem, saj je obstoječim že krepko potekel najmanj rok trajanja, če ne še kaj drugega. Na seznamu se je tako znašlo nekaj povsem vsakdanjih, uporabnih predmetov, za katere sem upal, da jih v ponudbi mestnih trgovin zagotovo dobim.

A se ni izšlo. Od petih stvari sem domov prinesel le vrečko, v katero sem hotel dati nakupljeno. Nič od željenega mi ni uspelo kupiti pa čeprav se na spisku niso znašle kakšne redke dobrine. Spisek je bil »potrošniško« dokaj običajen, na njem je pisalo:

• kartuše za Canonov tiskalnik
• pohodniški gležnarji (1 par, št. 40)
• moška trenirka (bombaž)
• moška ura (namenjena obdarovanju)
• namizna USB radio budilka

»Bo treba v Novo mesto«, sem brundal med potjo domov. Apsurdno se mi zdi, da se v Črnomlju ne moreš pošteno obuti in je treba za par čevljev oditi v Novo mesto. Če že dobiš ustrezen model obuvala pa se zaplete pri številkah, ki jih običajno ni na izbiro. Pa sem raje naročil kar preko interneta, tja se je itak vse preselilo. Vsak tretji kombi je GLS, DPD, UPS ali poštno dostavno vozilo. Ob spletnih ponudbah postane podpora lokalnim trgovinam (z izjemo hrane) neslana šala, možnost preživetja teh istih na daljši rok pa ne ravno zavidanja vredna.

Z nakupovanjem preko interneta načeloma sicer ni nič narobe, čeprav bi se o tem dalo pisati romane. Osebnih izkušenj na tem področju imam več kot dovolj in niso vse pozitivne. Določene stvari je pač treba videti, jih probati in šele potem kupiti. Ne pomagajo niti strokovne recenzije in forumi uporabnikov, stvari je treba »videti s prsti« , jih obleči, pomeriti, … vsaj za oblačila in obutev je to skoraj nujno, čeprav sam uporabljam drugačen pristop.

Dopuščam celo možnost, da bi kaj iz mojega nakupovalnega seznama dobil tudi v Črnomlju, a osnovni problem je ta, da tega kaj kdo ponuja preprosto ne vem. Edino vodilo so reklamne table in napisi trgovin v mestnih ulicah, a kaj ko jih je na pročeljih stavb kar nekaj, ki oglašujejo trgovino, servis, dejavnost, ki že nekaj mesecev ne obstoja več. Tudi reklamni letaki, ki jih prejemamo v poštne nabiralnike mi ponujajo v glavnem artikle, ki ne potrebujejo posebnega oglaševanja in spadajo v glavnem v prehrambene artikle.

V občini Črnomelj je po podatkih AJPES-a v letu 2020 poslovalo 594 gospodarskih subjektov, 258 gospodarskih družb in 336 samostojnih podjetnikov. Za 2021 podatkov še ni, predvidevam pa, da številke niso kaj dosti drugačne. In moje zardevanje ob nepoznavanju velike večine le-teh delujočih subjektov je še bistveno večje, kot je to slučaj pri (ne)poznavanju mestnih ulic.

Torej, odgovoriti na vprašanje kaj imamo in česa nimamo je vsaj za prvi del vprašanja pogojeno z informacijo kaj sploh imamo. Stric Google na tem nivoju odpove, saj ne more najti nečesa, česar na internetu ni. In tu je problem. Od 594 gospodarskih subjektov je mogoče le par tistih, ki so na internetu. Po nekaj poskusih »googlanja« sem obupal. Delno sicer pomagajo podjetniški spletni portali in iskalniki (teh je kar nekaj), a niso ažurirani, predvsem pa na njih ne najdem povezav in osnovnih kontaktnih podatkov. Celo e-mail adrese so prej izjema kot pravilo, kar me močno preseneča. Pravilu, da ne obstajaš, če te na internetu ni bodo sicer oporekali vsi tisti, ki živijo in delajo brez spletnega oglaševanja in ponujanja storitev. Seveda je teh (še) veliko, a se mi zdi, da to spada v kategorijo kratkovidnosti oziroma teka na kratke proge. Jasno pa je, da pomeni imeti internetno stran tudi delo in neažuriranje iste je slabše od tega, da je ni. Kljub temu prednosti prisotnosti poslovnih subjektov na internetu danes najbrž ni treba posebej izpostavljati. Je poslovna (in še kakšna) prilika za vse in vsakogar, dobrodošla kot predstavitev in predvsem tudi kot informacija.

Ne vem v čigavem delokrogu bi se morala znajti ideja, da bi ljudem na enem mestu predstavili storitvene dejavnosti, ki jih premore Črnomelj. Sem pa mnenja, da gre tudi v tem primeru za neke vrste predstavitev občine, torej bi to po neki logiki spadalo na nedavno prenovljeno spletno stran Občine Črnomelj. In če to, iz meni nejasnih razlogov, ne sodi v naravo občinske spletne strani ter, če to ne sodi v delokrog »nikogar« potem je to prilika za nekoga drugega, ki že kar dolgo časa vzorno skrbi za ažurno informiranje.

V mislih imam spletni portal, v katerem ta hip prebirate tole razmišljanje. Kot sem zapisal v tekstu : pomembneje od tega kaj vse si želimo novega je to, da uporabimo in vzdržujemo to, kar že imamo. Če me spletni portal Radia Odeon dnevno obvešča o vsem, kar se pomembnega v lokalnem okolju dogaja (in česar ne izvem nikjer drugje), potem bi objavo seznama dejavnosti gospodarskih subjektov z osnovnimi podatki razumel kot nadgradnjo nečesa že itak dobrega oziroma dodano vrednost v interesu vseh nas. Tudi kasnejša predstavitev posameznih dejavnosti teh firm ne bi bila odveč.

Te vrste informacij potrebujemo vsi in njene objave koristijo vsem. Slej kot prej bomo potrebovali nekoga, ki nudi in opravlja storitve, ki jih v danem momentu potrebujemo (nega na domu, javni prevozi, dostava hrane na dom, selitvene storitve, priprava drv, odkup tega in onega, razne servisne storitve, instrukcije, … in še desetine drugih).

Najbrž sem preveč optimističen, če zapišem, da bi ustrezala tudi kakšna Android ali IOS aplikacija na lokalnem nivoju, ki bi postregla s tovrstnimi informacijami. Ampak …pustimo se presenetiti, mogoče pa se na tem področju vendarle kaj dogaja. Za začetek bi povsem zadoščal objavljen in ažuriran seznam, vse kar je več od tega pa dojemam kot korak v pravo smer.

Se beremo, kramljamo čez kak mesec dni ali celo dva.