Na vsebino

O tem in onem ... (11)

V OBJEMU….

Tale naslov obeta marsikaj, a že po par stavkih branja boste ugotovili, da to ni to. Vsaj ne tisti ta pravi objem, kot ga je razumeti v neposrednem pomenu besede. O tistem ta pravem kdaj drugič.

V mojih dosedanjih blogih in modrovanjih o tem in onem ni težko najti rdečo nit teh zapiskov. Pišem o stvareh, ki me v vsakodnevnem življenju bolj ali manj iritirajo, ki mi niso všeč in vedno poskušam namigniti tudi na potencialno možne »rešitve« teh situacij. Z mojega zornega kota, seveda. Kolikor opažam kakšnega oprijemljivega uspeha ni beležiti, somišljeniki (če sploh so), pa se običajno zavijejo v molk, kar ne ocenjujem kot negativnost. Bolje molk kot pa poplava brezplodnega komentiranja (beri: pljuvanja), ki nima ne namena, vsebine, še manj cilja. Tega na spletnih forumih in družabnih omrežjih danes sicer najdete za izvoz. Ljudje dobesedno tekmujejo v tem kako bodo čimprej potopili mnenje predhodnika in to v večini primerov neargumentirano.

V kakšnem »objemu« smo se torej znašli ljudje ? Katerega izmed njih imam v mislih ?

Reklame !

Takšne ali drugačne.

Tiste digitalne ali fizične.

Na TV-ju, internetu, ob cestah in pločnikih, v parkih in avtobusih, na vlakih in v ambulantah.

Pa v trgovinah, javnih ustanovah in celo bolnišnicah.

Na laptopu, mobiju, PC-ju in v poštnih nabiralnikih - povsod nas »objemajo« tako ali drugače.

images-2.jpgimages-1.jpgimages.jpg


Najpogosteje se niti ne zavedamo, da so tam kjer pač so, saj so si izborile svoje mesto pod soncem, pa če nam je to všeč ali ne.

Objemajo vsako ped našega okolja in tole na slikah zgoraj me postavi v dilemo: kako za vraga te ulice okrasijo pred novim letom? Kaj se sploh še lahko doda vsemu temu? Kdo to sploh lahko »prežveči«?

Pomen reklamiranja, oglaševanja kot dela tržnega komuniciranja s končnim ciljem pospeševanja prodaje mi je jasen (do neke mere). Tudi na področju marketinga, kateremu temelj so ravno reklame nisem popoln laik. Nenazadnje od oglaševanja že samo pri nas živi nekaj tisoč ljudi, ampak….te slike zgoraj mi govorijo le eno: kar je preveč je preveč! Kdo v tem kaosu sploh lahko kaj vidi? Ali bolje rečeno: v takem okolju reklame izgubijo smisel saj folk »zaradi drevja ne vidi gozda« (ali kako že gre tisti pregovor)?

In, ko se ljudje umaknemo iz teh digitalno nasmetenih ulic v udobje svojega kavča……eeejjj, takrat se objem šele začne!

Prižgeš PC (TV, laptop, tablico, mobi,….), da bi si v miru pogledal kak video, film, športni prenos, aktualno debato in v naslednjih minutah ti zagotovo grozi digitalno posilstvo v obliki reklamnih spotov, animiranih pasic, bannerjev,….

Ko napeto pričakuješ, da bo Dončič zadel trojko, Roglič prehitel Valverdeja, ti na ekran skoči nova, edinstvena in oh in sploh enkratna formula zobne paste. Katere koli. Ali pralnega praška, katerih snovalci vsake tri minute pogruntajo novo zmes sestavin, da boš imel full čisto spodnje perilo! Dosedaj ga pač nisi imel - kako ne razumeš tega!

Kar se mene tiče me to iskreno povedano niti ne prizadene ne vem kako, vsaj pri športu ne. Me pa strašansko moti pojavnost reklamnih spotov med ogledom kakšnega glasbenega koncerta, dobrega filma ali pogovorne oddaje. Res ne vem zakaj še nisem tožil ponudnika storitev, ki me s tem oglaševanjem nadleguje bolj kot najbolj tečni komar. Mogoče bi s tožbo celo uspel. Zdi se, da koncert ali film zgubita kar nekaj neposrednosti zaradi tega smetenja z reklamami.

Ja, rekli boste, da je cel kup add-blockerjev. Seveda jih je, njihova učinkovitost (v mislih imam brezplačne) pa ni na ne vem kakšnem nivoju. Recimo, da so polovično uspešni. You Tube je pred par dnevi vehementno napovedal celo povečanje števila oglasov in ukinitev možnosti »skip this add« (preskoči ta oglas). Podobno razmišlja tudi Apple, pa Facebook, Tik-Tok, Twitter, Messenger in še kdo.

Pasivne reklamne pasice in bannerji me na spletnih straneh ne motijo. So običajno ob tekstih in ne skačejo pred oči. Jih prebereš in poklikaš ali pač ne, kakor ti paše. Tvoja izbira torej in ne vsiljevanje. In ti banerji ter pasice morajo biti tam kjer so. Kako naj bi sicer vedel, da je tam nekje na drugem koncu Slovenije (n.pr.) nekdo odprl firmo/storitev, v kateri najdem tudi kaj zase ?

Intime torej ni, niti za zaprtimi vrati naših domov. Sledijo nam vsepovsod, spremljajo naše navade in če zjutraj po spletu iščem moške kavbojke bodo kmalu reklamne pasice, ne glede na kateri strani bom googlal, posvečene izključno kavbojkam. To ste najbrž opazili že sami, ni nič novega. To pa me ne samo moti temveč tudi malo zaskrbi. Če to ni nadlegovanje, kaj pa potem nadlegovanje sploh je?

Zagotovo lahko zatrdim, da v življenju še NIKOLI nisem česa kupil kot posledico ogleda reklamnega letaka ali virtualnega spota. Res ne! Verjetno je tistih reklam, ki so me od nakupa odvrnile celo več. Razlog je v njihovi bizarnosti, nekatere v tem resnično nimajo konkurence. Sem ter tja se pojavijo tudi kakovostne izjeme, kot tudi tiste, ki poskrbijo za smeh. Slednje si z lahkoto zapomnimo in nam niso v napoto, posledično imajo najbrž tudi nakupovalni učinek.

Tudi na volitvah nisem nikoli obkrožil politika zato, ker sem njegovo faco in slogan videl na oglasnem panoju ob cesti (mimogrede: to je onesnaževanje »par exellence«) temveč najbrž iz drugih razlogov.

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko vpliva imajo dejansko reklame na povečano prodajo – tega podatka najbrž nima nihče. Ankete, ki jih delajo na tem področju zajamejo mogoče kakšen procent ali dva vseh vzorcev. Vemo pa, da povprečen uporabnik interneta dnevno »prebere« nekaj desetin reklamnih oglasov. In, če nič drugega , te številne reklame poskrbijo za to, da se nam spletne strani nalagajo počasneje, da nam požrejo več pomnilnika kar nenazadnje niti ni zanemarljivo dejstvo.

Toda vseeno, reklame morajo biti – brez njih nam živeti ni.

Predvsem zato,da dajo priliko izdelkom in proizvajalcem, ki jih (še) ne poznamo. Toda naj bo ta reklamno obarvan objem enkrat ali dvakrat dnevno, ne pa na vsakih par minut! Le zakaj moram v pol urnem video posnetku petkrat ugotoviti, da je moje zobe lahko reši le Oral-B kolekcija izdelkov?

Predvsem pa naj nam ne skačejo na ekrane in prekrivajo izvorne vsebine. Le zakaj hudiča se ne pojavijo v obliki diskretnega okenca ob strani ekrana? Bi to šlo?

Torej – kar se objemov v obliki reklam tiče priporočam zlato pravilo: manj je več. Tiste, ki nas nagovarjajo pa naj to počnejo z malo več občutka diskretnosti in kvalitete.

Scorpius

Scorpius

Kritičen do dogajanj okrog sebe, a nikoli brez sugestije. Včasih zbodem, da predramim zaspane in pasivne. Sicer pa ljubitelj narave, glasbe, tudi naprednih tehnologij, a ne njihov suženj. Nekoč deloholik, danes zmerno umirjen.

Življenski moto: kar lahko storiš danes še enkrat premisli in naredi pojutrišnjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.