Na vsebino

Iz mojega mehurčka (8)

Sedemnajsti januar

Bil je lep zimski dan, mesta so bila pokrita s snežno odejo, sonce je tu in tam pokazalo svoje žarke skozi oblake. Podobno jutro kot je danes. Bili so dnevi, ko ni bilo še Facebooka, otroci so se družili po ulicah in ljudje so znali plesati.

Kako je zares izgledalo, se ne spomnim, saj sem na ta dan, pred kanček več kot dvema desetletjema, prijokala na svet. Pa sem res jaz tista, ki si danes zasluži praznovati rojstni dan, ali je v resnici moja mama tista, ki se je v tisto zasneženo jutro rodila in s tem pridobila ta laskav naziv?

Starejša kot sem, bolj sem mnenja, da si slednja zasluži vsa voščila na ta dan. Biti nagrajen in prejeti darila zato, ker si eno leto starejši, zame ni dovolj dober razlog. Daleč od tega, da se ne razveselim pozornosti. Po drugi strani pa je to praznovanje dne, ko nam je prvič uspelo vdihniti zrak v svoja pljuča. A biti nagrajen, ker ti je uspelo postati mama, prebroditi skozi najtežja in hkrati najlepša obdobja v življenju, je vredno občudovanja in voščil vsako leto znova.

Rojstni dan je najbolj razširjen osebni praznik v vseh kulturah, pravi Google. Na drugi strani Dalajlama pravi, da ne praznuje rojstnega dne, saj gre za potrato časa in je zanj vsak dan rojstni dan, s čimer se zelo strinjam, Vsak dan se znova rodimo v nov dan in imamo priložnost novih začetkov, a navsezadnje se izgubljamo v vsakodnevni rutini stresnega delovnega dne in se veselimo le večjih praznikov. Menim, da bi morali praznovati vsak dan, ali vsaj pomisliti, da smo hvaležni za nov sončni vzhod. A velikokrat se to zgodi le na rojstni dan, prežet z materialističnim zrakom.

Skozi vsa leta je praznovanje rojstnega dne izgubilo ves smisel, ki ga je sprva imelo. Danes se ga najbolj veselijo trgovine, saj se rojstne dneve praznuje le še navzven; od balonov napolnjenih s helijem, ki nujno morajo biti objavljeni na družabnih omrežjih do večnadstropnih tort. Tako rojstni dnevi niso več samo praznovanje svojega osebnega praznika s svojimi najbližjimi temveč prikaz blišča in nabiranje všečkov. Ne trdim, da je s tem kaj narobe. Lepo je, da imamo dodaten razlog za druženje in veselje, a razmislimo če se je potrebno bahati oziroma izpostavljati na družabnih omrežjih. Vsekakor menim, naj vsak praznuje svoj dan tako, kot želi.

To je tvoj osebni praznik, uspelo ti je preživeti še eno leto, se naučiti novih stvari in se prepustiti toku življenja in to ni lahko.

In potem je tu še Đorđe Balašević s svojo mislijo kaj je življenje. "Život? To ti je, znaš ono na grobu, pa kad piše godina rođenja i godina smrti. E, ona crtica između, to je život...", in kako prav ima. Tako minljivi smo, nepredvidljivi, enkratni. Pomembno je le, kako bomo uživali življenje, s kom ga bomo delili in kaj se bomo iz njega naučili, saj bo na koncu na našem spomeniku ostal le spomin, po katerem si nas bodo bližnji zapomnili.

Nauk tega monologa? Živi svoje življenje, ne sodi ostalih, če boš imel šest-nadstropno torto za svoj rojstni dan in pred hišo novi avto ali pa le objem tebi blizu osebe, to si ti in to je tvoje življenje. In zaslužiš si upravljati z njim po svojih željah.

Prav tako kot si moja mama danes zasluži čestitko.

Draga mama, hvala ti, da si mi podarila življenje in sebi najlepši naziv. Na zdravje tebi in meni, čeprav je med nama dobrih osemsto kilometrov. Danes je najin dan, danes, pred počasi že veliko leti, sva se rodili. Danes sem spoznala smisel rojstnega dneva.

Laura Butaja

Laura Butaja

Skoraj vedno z nasmehom na obrazu, a kadar ga ni, s krepko stisnjenimi obrvmi in ustnicami. Z iskrenimi in velikokrat preveč v celofan zavitimi besedami, ki pa na koncu vendarle tvorijo smiselno celoto. Z motom nasmejati bralce in željo premakniti kakšno dejansko ali pa zgolj oviro v glavah.

Dobrodošli na mojem popotovanju, kjer boste deležni prigod navihane enaindvajsetletnice, ki se spopada z življenjem in njegovimi izzivi.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj