Iz mojega mehurčka (23)

November

Predzadnji list na koledarju letos se je v petek obrnil. Vsako leto se mi zdi, da mineva hitreje. Še tako dobro se spomnim poletja v osnovni šoli, ki je minevalo dlje kot mineva zadnjih nekaj deset let. Trgovine počasi krasijo božični okraski in jutra so spet svetlejša. Slednje le za kratek čas. Z decembrom bodo zopet aktualni izgovori za pitje alkohola v enormnih količinah. In o tem bo moj blog tokrat dišal. Zelo drzno od mene, da v deželi vina odprem takšno vsakdanjo temo.

V srednji šoli nam je bilo rečeno, da človek, ki vsak vikend pije alkohol, je zasvojen. Kljub temu, da je cel teden preživel brez alkohola. Kaj potem šele tisti, ki spijejo vsak dan kozarec, dva pod pretvezo, da gre za zdravje? Ali res obstaja zdrava količina alkohola? Tudi marsikatera nosečnica se tolaži, da ima deci rdečega vina lahko le zdravilen učinek na njeno telo. Ob tem pa pozablja, da njen plod ni sposoben predelat tega alkohola.

Torej v kakšnem svetu to živimo, kjer je toliko alkohola na voljo, toliko znanja o njegovem vplivu in toliko uporabnikov, ki uživajo v njemu vsakodnevno?

Če pobrskam po spominu je bilo moje prvo srečanje z alkoholom ravno doma ob šporhetu in takrat najboljšem kuhančkom v mojem življenju. Takrat sem ga le poskusila od tame in takrat je bilo to vsem simpatično smešno. Od tukaj prihaja tudi ta čisto preveč domač pristop do pitja. Z leti sem potem vse bolj odkrivala svet alkohola. To je bilo zdaj res kulturno napisano. Spomnim se tudi moje prve “kome”. Stock in radenska sredi belega dneva v gasilnem domu. Če se zdaj na ta trenutek spomnem me je zelo sram. Od tistega trenutka dalje je sočasno z mojo puberteto bilo tega popivanja preveč. Po slovenskih smernicah sem bila verjetno alkoholik, pa čeprav je takrat bilo to iz moje perspektive bolj neko spoznavanje z alkoholom, priložnost za druženje in podobno. In to je trajalo nekaj let, marsikdo je takrat tudi moji mami povedal kaj se dogaja, ona pa temu, kot vsak starš, ki si prekriva oči, ni hotela preveč verjeti. Ampak alkohol je in ostaja legalna droga, ki je preveč dostopna vsakemu. Kmalu po vrhuncu pubertete mi je bilo dovolj tega spoznavanja, takratna družba me je označila za budalo. Tega sporočila verjetno ne bom nikoli pozabila. Verjetno zato, ker sem sprejela jasno odločitev, a iz strahu pred izgubo “družbe”, šla kontra svojim željam. Kmalu me je življenje poravnalo na pravi tir, a žal je bil pogoj grda lekcija, ki nosi še vedno posledice. Mogoče je to razlog, zakaj sem posledično začela razvijati močan odpor do alkohola in ostalih nelegalnih drog. Ker v tej točki, ne razumem več razloga zakaj bi nekdo na tedenski bazi posegel po stimulansih počutja. Mislim, razumem, ampak ne razumem, me razumete? Torej vem, zakaj nekdo posega vsak dan po Merlotu, vem, da ta človek rabi tisti kanček, ki mu vlije nečesa v prazno dušo, ampak to je na razumnem nivoju, ne razumem pa na emocionalni ravni, zakaj ljudje niso sposobni teh čustev na drugačen način sprostiti. Verjetno pa v resnici nočem razumeti, ker vidim veliko širšo sliko kot poseganje po alkoholu večkrat tedensko. Vidim, da negre za težavo le na psihičnem, fizičnem in družbenem nivoju. Ne le to, vidim, da alkohol uničuje družine, prijateljstva in celo življenja. In kljub vsemu je še vedno tako zelo zaželjen, dobrodošel in na voljo.

V tujini, Nemčiji in Švici lahko mladostniki pijejo pivo že pri šestnajstih. V Sloveniji sicer zakon tega ne dovoljuje, kar pa ne prepreči mladostnikom stika z žganimi pijačami pri petnajstih. Samo enkrat sem šla v Novem mestu po šoli v Smajlija, to je bil raj za tiste, ki so začeli spoznavat alkohol. Ampak ta raj se je zaključil kmalu na poti domov, predvsem za Belokranjce na Gorjancih.

In koliko pretepov izvira iz preveč alkohola, koliko ljudi doživlja nasilje v družini. Koliko ljudi ne zmore več preživeti vikenda trezen. Da ta alkohol pogosta kakšna droga ne bom tokrat povdarjala.

Kot vsakič, tudi tokrat, kdo sem jaz, da bom obsojala. Že Bog je vodo pretvoril v vino, še ne stoletje nazaj pa so ljudje namakali dude v alkohol, da je dete boljše spala. Vsaka druga hiša ima svoj vinograd in s tem zelo domač pristop do alkohola. Edino kar me razjezi je, da toliko ljudi še vedno pod vplivom alkohola vozi avto in povzroča prometne nesreče z nič krivimi.

Torej, želim vam vsem prijetne prihajajoče praznike, ne preveč meric alkohola in zato več iskrenih objemov in poljubov v družbi vam ljubih ljudi.