Direkt v čelo! (5)
Se korona umika vojni?
Ob tem se verjetno vsi sprašujemo komu pridejo prav krizne situacije?
Meni prav gotovo ne. Verjamem, da tudi vam niso prav nič po godu. Očitno pa obstajajo strukture ljudi, podjetij, organizacij, ki jim ravno takšni zapleti in nevsakdanje razmere več kot koristijo.
Po svoje si razlagajo pravila, po svoje omejujejo svoboščine, krčijo takšne in drugačne pravice (ki so drugače samoumevne) in seveda ob tem še postransko zaslužijo. Kar je verjetno ali pa bolje rečeno definitivno tisti glavni interes v vsej tej zmedi.
Ne me narobe razumet. Na široko se želim izogniti politiki, ker je to zame nekaj najbolj nizkotnega v procesu življenjskega cikla mene, kot osebe. Ne želim sodelovati v politiki, ne želim se aktivirati kot politik, še celo pri poročanju v lokalnem mediju se skušam temu kolikor se le da izogniti.
Ampak, politika rine vame. V moj osebni prostor. Nima toliko olike in kulture, da ne sprejme moje ignorance, nestrinjanja z njenim početjem. Ne zahteva vsakokrat mojega glasu, mnenja ali podpore, še bolj ji godi, da sem tiho, da čakam. In plačujem. Karkoli je že potrebno plačati.
Iz marsikaterega pogleda nimam prav, da se ne želim podrediti politiki, vendar pa obstajajo drugačni načini, da vseeno sodelujem kot člen družbene verige in s tem ne ogrožam drugih, jim ne vsiljujem svoje volje in se predvsem ne okoriščam na njihov ali vaš račun.
To počnem z opozarjanjem na nepravilnosti.
Z mojega pogleda gre za konstruktivno kritiko, čeprav verjamem, da tisti na drugi strani ne menijo vedno tako. Tisti, ki ga kritiziraš se najprej (ponavadi) postavi v obrambni položaj in še tako nebogljeno kritiko razume kot osebni napad. Zakaj? Nisem psiholog, daleč od tega, ampak, vseeno poskušam razčleniti reakcije ob dobronamernih kritikah, ki jih izrečem npr. javnim inštitucijam, ko menim, da svojega dela ne opravljajo dobro, kaj šele transparentno. Do izražanja svojega mnenja javni inštituciji imam polno pravico, saj je le-ta v enem delčku sofinancirana tudi z moje strani. Solastnik sem. Dobesedno.
Ali je potrebno konstruktivno kritiko uravnotežiti z realnimi pohvalami? Ne vem. Pri otrocih prav gotovo, kasneje, pri odraslih osebah, javnih zavodih pa le, če si to zaslužijo. Moje mnenje, seveda.
In kaj ima današnji naslov skupnega z mojim pisanjem?
Prav veliko ne. Pritegnil sem vašo pozornost in dokazal, da negativni naslovi in šokantne novice pritegnejo veliko več bralcev, kot pozitivni dogodki, lepo pisanje ali romantične zgodbe.
Ljudje smo pač taki.
Aleksander Riznič
Ljubitelj glasbe, fotografije in potovanj. Z glasbo se profesionalno ukvarja že več kot 30 let, ravno toliko časa tudi s podjetništvom. Z namenom širjenja glasbenega sporočila širši javnosti ustanovi 1. belokranjski radio, Radio Odeon, obenem tudi novičarski spletni portal »Radio Odeon«, pred letom dni portal s starimi fotografijami in dokumenti »Črnomelj fčasih«, nedavno še stično točko za Belokranjce živeče po celotni zemeljski obli »Belokranjci po svetu«.
V domačem kraju živi več kot 50 let, zato je mogoče čas, da s svojega zornega kota opozori na nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki se dogajajo v lokalnem okolju in širše.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
