Na vsebino

Barometer resničnosti (9)

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče. Povolilno dogajanje v medijskem središču. Predsedniška kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Foto: STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče. Povolilno dogajanje v medijskem središču. Predsedniška kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Foto: STA

Luba predsednica Republike Slovenije!

Čestitke ob izvolitvi in čim več uspehov pri delu.

V nedeljo je bil zgodovinski dan za našo republiko, saj takšnega naslova oziroma stavka doslej v več kot tridesetletni zgodovini države Slovenije ni bilo moč zapisati.

Na RTV Slovenija sta bila dva soočenja predsedniških kandidatov v drugem krogu, kamor sta se uvrstila Nataša Pirc Musar in Anže Logar.

V prvem soočenju je novinarka Rosvita Pesek takoj na začetku postavila zelo provokativno, predvsem pa precej neokusno in populistično vprašanje: V čem bi bili boljši predsednik države od svojega nasprotnika? Pirc Musarjeva je modro odgovorila, da ne gre za to, kdo bi bil boljši ali slabši, pač pa gre za vrednote, ki jih nekdo zagovarja.

To razumem kot razmišljanje Pirc Musarjeve, da pri volitvah ne gre za tekmovanje, kdo bo koga premagal, kdo bo boljši, čeprav marsikateri volivec tako misli, pač pa gre za zmago vrednot, ki jih večina družbe in večina volivcev zagovarjajo. Posledično pa gre za to, h katerim vrednotam se bo družba in država usmerila.

Pirc Musarjeva je dejala, da se bo osredotočila na štiri področja: prizadevala si bo za poenotenje politike pri zdravstveni, prav tako tudi pri pokojninski reformi; prizadevala si bo zagotoviti obrambno varnost, kot tudi prehransko, energetsko in osnovno človekovo varnost; in prizadevala si bo za trajnostni razvoj – za zelene energije in tehnologije, za ekosisteme ter ukrepe proti podnebnim spremembam.

Podobno je tudi Anže Logar dejal, da ni na njem, da odloča, po katerih lastnostih bi bil boljši - verjetno je s tem mislil, da ne more sam soditi o sebi v čem je boljši - pač pa, da je njegova naloga, da predstavi svoj program, vizijo razvoja države, in s tem prepriča volivce. Povedal je, da bo predsednik vseh, tudi tistih, ki se ne strinjajo z njim ter bo prisluhnil tudi njim, jih razumel in njihove poglede poskušal vključiti v delo predsednika republike. Predsednik republike, tako je dejal Logar, je oseba, ki se ukvarja s strateškimi, ne dnevnopolitičnimi problemi, kar da terja dolgoletne politične izkušnje. Nato pa se je razgovoril o tem, kako je politika obrt, da so v politiki potrebne izkušnje in da je v politiki potrebno razumevanje dela parlamentarne in izvršilne veje oblasti, kot tudi razumevanje dela predsednika republike. Vse to, torej izkušnje in razumevanje politike, on premore, saj ima za seboj 23-letno politično kariero. Povedal je še, da so za politika in predsednika države zelo pomembne tudi mednarodne izkušnje, ki pa jih on ima, saj je bil dve leti zunanji minister.

Ob tem sem pomislil, zakaj ne govori o vsebini svojega programa? Ker ga nima? Zakaj predava o vsesplošno znani delitvi oblasti? Da bo zapolnil minutažo svojega nastopa? Zakaj ni omenil tudi sodne veje oblasti in pa četrte, neformalne veje oblasti – novinarstva? Hej, pa saj ravno s tema dvema vejama oblasti, ki ju ni omenil, ima njegova stranka največje probleme, ker se ju poskuša polastiti. Očitno je, da gre za politika, ki p(r)odaja politične floskule, ker ima svojih idej in vizij bolj malo. Kaj naj bi pomenila izjava, da bo predsednik vseh državljanov? Ali mogoče kateri predsednik ni bil predsednik vseh državljanov? Govoriti, da boš upošteval mnenja vseh državljanov, je naivno in populistično, kajti vsem ni moč ustreči, saj si zahteve raznih posameznikov ali raznih skupin nasprotujejo.

Pri Logarju gre za mediokriteto, povprečneža torej, ki sadi rožice, njegova dejanja pa pričajo o nasprotnem. Tako po eni strani govori o tem, da je za strpen dialog, po drugi strani pa na nekatera vprašanja ne odgovarja, pač pa predava o splošno znanih stvareh, kot da so novinar in občinstvo popolni nepoznavalci razprave. To ni dialog, pač pa monolog. To se je zgodilo tudi na drugem soočenju na RTV, ko mu je izvrstna novinarka Erika Žnidaršič diplomatsko dejala, da se mu zahvaljuje za predavanje, da pa na njeno vprašanje ni odgovoril!

To me spominja na proslavo ob visoki obletnici Črnomlja, kjer je bil slavnostni govornik takratni predsednik državnega sveta. Prebiral nam je zgodovino Črnomlja, prepisano iz kdove katere enciklopedije, svojih idej in razmišljanj pa je predstavil bolj malo.

Nadalje se Logar v predvolilni kampanji o mnogih stvareh ni hotel izjasniti oziroma opredeliti - na primer, kako bo glasoval na prihajajočem referendumu.

Vprašanj in odgovorov za takšno slepomišenje je veliko. Sam pravi, da se razprava o referendumskih vprašanjih še ni začela, kar je slab izgovor. Ali ne ve, kaj bi obkrožil? Ali taktizira in zavaja svoje potencialne volivce, da bi pridobil čim več glasov? Ali so mu njegova stranka SDS in njen predsednik Janez Janša tako naročili? Ali pa mu bodo njegova stranka in njen predsednik še pravočasno sporočili, kaj naj obkroži?

Ali res potrebujemo predsednika države, ki ne odgovarja na vprašanja, se ne zna ali noče odločiti pravočasno in čaka druge, in ima nad seboj še svojega predsednika? Naj predsednik Slovenije vòdi ali naj bo vòden? Državljani smo se k sreči pravilno odločili za osebo, ki je jasno odgovarjala na vsa vprašanja, odločno zastopala svoje ideje in stališča, predvsem pa z vsakim stavkom dokazovala svojo strokovnost. Nenazadnje smo že pri sedanjem, sedaj odhajajočem predsedniku marsikdaj pogrešali odločno besedo; večkrat pa se sploh ni oglasil – pa bi se moral.

Nadalje je opazno, da Logar večkrat ni natančno razumel vprašanj novinark in je nato spraševal nazaj, kaj točno ga novinarka sprašuje. Pirc Musarjeva ni imela takšnih problemov, kar je zelo povedno in razgalja intelektualne sposobnosti obeh kandidatov.

Zato je tudi precej tragikomično, kako se Logar na predvolilnem plakatu kaže z izrazom pronicljivosti na obrazu, kot da bi se zavedal svojega manjka te lastnosti; tako poskuša z videzom zakriti, da ni pronicljiv.

Ravno tako je smešno nasprotujoče si na eni strani Logarjevo vztrajno zanikanje kakršnekoli povezanosti s stranko, katere član je, prav tako kakršnekoli povezanosti z njenim predsednikom, hkrati pa si na drugi strani ne upa kritizirati napak, ki jih je ta stranka počela, ko je bila na oblasti. To so bila hudo sporna dejanja, ko so s finančnim in fizičnim nasiljem ustrahovali državljane na protestih. Državljani nikoli ne bomo pozabili nasilja z vodnim topom, s solzivcem zaplinjanja protestnikov in mimoidočih, ter denarnih kazni za protestiranje – denarno so bili kaznovani tudi protestirajoči srednješolci! Domnevni organizator več protestov pa je dobil kazen v skupnem seštevku neverjetnih približno 35.000 evrov. Nekateri pa so dobili kazen 'samo' 400 evrov, ker so malicali na javnem odprtem prostoru…

Do vsega tega se Logar ne opredeljuje, pač pa to prepušča policiji, ki je ravno v teh dneh o tem na 170-tih straneh podala svojo oceno teh dogodkov in svojo oceno svojega ukrepanja. Tako Logar dokazuje, da je totalitarni birokrat, ki se sklicuje na samoevalvacijo represivnega aparata, početja policije pa ne upa komentirati, kaj šele kritizirati. Ob takem početju so državljani seveda drugotnega pomena. Seveda na predvolilnem reklamnem lističu piše vse najlepše o tem, kako bo skrbel za državljane, ampak papir vse prenese. Pirc Musarjeva je ravnanje takratne vlade in policije odločno kritizirala in obsodila.

Vsekakor pa je potrebno Logarja pohvaliti za strpen in spoštljiv dialog s protikandidatko v celotnem petmesečnem trajanju predvolilne kampanje, kot tudi za obnašanje in besede ob razglasitvi rezultatov volitev.

Na tej razglasitvi je Pirc Musarjeva zopet pokazala svojo intelektualno superiornost, saj je izjavo ob razglasitvi rezultatov stresla iz rokava in na pamet, Logar pa je izjavo bral iz lista. Seveda ne gre samo za to; izjava Pirc Musarjeve je bila na veliko višjem nivoju, brez naštevanja številk in samohvale ter brez logičnih nasprotij.

Ravno tako je Logarju za čestitati, ker je dokazal, da je strpen in spoštljiv ter konstruktiven dialog med različnimi politiki v Sloveniji možen; da obstaja upanje, da bo tega vse več.

Žal je Logar eden redkih politikov desne sredine v vodstvu njegove stranke – tu namreč prevladujejo skrajneži, ki stranko vlečejo skrajno desno in tako posledično v totalitaristično in fašistoidno stranko. Ustrahovanje državljanov, vladanje z odloki namesto z zakoni, ustrahovanje novinarjev Slovenske tiskovne agencije in novinarjev Televizije Slovenije – to so tipični elementi totalitarizma in fašizma, ki se danes v skrajni obliki udejanja v današnji Rusiji.

Zato upravičeno takšen odklon od demokratičnih standardov imenujemo janšizem. Dejstvo je, da od volitev leta 2007, po prvi vladi te stranke, večina državljanov voli na volitvah taktično – samo da prepreči ponoven prihod te ekstremistične stranke na oblast, saj je njen prvi mandat razgalil njen princip delovanja, za katerega so značilni: ideološki boji, preganjanje neodvisnih novinarjev, padec kulture dialoga, porast sovražnega govora, hujskaštvo in vzpodbujanje razkola med državljani, razširjanje homofobnih idej, kadrovski cunamiji, pajdaštvo, rušenje in razprodaja uspešnih podjetij zaradi ideoloških in pridobitniških razlogov, finančne afere, demontaža javnega zdravstva in šolstva…vse razen konstruktivnega dialoga in dolgoročno uspešnih prizadevanj za blaginjo državljanov.

Resni, novinarsko strokovni mediji so korektno poročali o predvolilni kampanji, ostali pa ne, saj so na vsak način hoteli oblatiti Pirc Musarjevo; prvič, češ, da je bogata. Kar je neumesten očitek, saj pri nas lahko vsakdo kandidira za predsednika države, ne glede na to, koliko ima pod palcem, ne glede na to, ali je reven ali bogat.

Nato so ji očitali, da so v njenem podjetju slabe plače, s čimer plačuje manjše davke. Medtem pa velika trgovska podjetja pri nas masovno zaposlujejo delavce dvotretjinsko, da plačajo manj dajatev. Vsa podjetja lahko optimizirajo izdatke v skladu z zakonodajo, podjetje Pirc Musarjeve pa ne?

Nadalje pa so ji očitali, da je njen mož tajkun, da ima več podjetij v več državah in eno celo v davčni oazi. Nekateri naši športniki so prijavljeni v davčnih oazah, pa to nobenega ne moti.

Bistveno je seveda to, da so bili vsi očitki in blatenja neosnovani, saj nobenemu ni uspelo dokazati nasprotno od tega, kar trdi Pirc Musarjeva – da njeno podjetje, kot tudi vsa moževa delujejo zakonito in plačujejo davke v Sloveniji ter da delajo družbeno odgovorno; podjetja v davčni oazi že dolgo ni več in tudi takrat je bilo takoj ob ustanovitvi prijavljeno davkariji, kot tudi, da so bili vsi davki tudi v tem primeru plačani v Sloveniji.

Ti očitki, zavajanja in neresnice, ki so jih mediji, ki so pod vplivom Logarjeve stranke, stalno ponavljali, brez da bi imeli dokaze za svoje trditve, so ji verjetno vzeli kar nekaj glasov. Takšne vrste očitkov ne izvirajo iz pregovorno slovenske zavistnosti, kajti to, da smo Slovenci bolj nevoščljivi od drugih narodov, je mit. Nevoščljivost ni tipična lastnost Slovencev - to je tipična lastnost primitivcev. Tako smo tudi zaradi tega v Sloveniji uničili večino domačih bogatašev, ki smo jih prezirljivo poimenovali tajkuni. Nato pa smo večino družb prodali tujim bogatašem. Namesto da bi bili veseli in ponosni na naše bogataše, ki s poštenim delom plačujejo davke in polnijo državno blagajno.

Lubi Belokranjci, lahko smo ponosni, da smo, tako kot najrazvitejši in najnaprednejši deli Slovenije, tudi v Beli krajini večinoma glasovali za kandidatko, ki je v prvi vrsti strokovna, neodvisna, pa tudi brez dlake na jeziku in za katero vemo, da ne bo tiho. Prepričan sem, da bo državo vodila v bolj pravično in demokratično skupnost ter povečala ugled Slovenije v svetu.

Primež Resbar

Primež Resbar

Primež Resbar je ljubitelj vsega lepega in dobrega. Ob vseh tegobah, ki tarejo ljudi na svetu, se ne predaja malodušju, depresiji in negativnim čustvom, pač pa čuti dolžnost, da ljudi vzpodbuja k razmišljanju in pozitivnem pogledu na svet, kot naš slavni prednik in pisec prve slovenske knjige pred skoraj pol tisočletja; seveda brez pretenzij, da bi se z njim drznil primerjati. Primož Trubar je Primežu Resbarju vzor, saj je Primož Trubar učil in spodbujal sočutje do bližnjega, prijateljstvo in solidarnost, ter se je zavedal, da bo predvsem s temi vrednotami slovenski narod »stal inu obstal«.

Primež Resbar v rubriki Resničnosti barometer rad rezbari po možganih, da bi bili le-ti bolj zaviti in nagubani. Prav tako Primež Resbar v svoj primež rad vpne razne modrosti in neumnosti, ki jih potem z užitkom obdeluje ter polira, da bi se pokazale v vsej svoji sijajnosti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.