Na vsebino

Barometer resničnosti (12)

Foto: Zajem zaslona; RTV SLO, Tarča
Foto: Zajem zaslona; RTV SLO, Tarča

Lube zaobljube!

Ob Novem letu prav gotovo vsak izmed nas dela zaobljube, kaj vse bo v prihajajočem letu spremenil. Razlogov, da ob naslednjem Novem letu delamo iste zaobljube - to pomeni da jih prejšnje leto nismo uresničili - je več. Prvi je prav gotovo ta, ki je lepo opisan z rekom: »Navada je železna srajca.« Nekaj, kar nam je v navadi, težko spremenimo. Da nam uspe, je potrebno veliko volje in podpore bližnjih. Drugi razlog pa je, da ljudje okrog nas, ne samo da nas ne podpirajo, ampak nas obratno, zavirajo, saj imajo tudi oni na sebi železno srajco. Če pa so posredi še veliki denarji, pa tisti, ki jih služijo, nikakor nočejo sprememb. No, ja, sprememb v smeri več denarja se seveda ne branijo.

Premier dr. Robert Golob je v Bruslju Evropejcem nalil čistega vina – opozoril je na to, da naj bi jedli manj mesa, kajti prevelika proizvodnja in potrošnja mesa se kaže v preveliki teži Evropejcev in njihovem slabšem zdravju. Nadalje, pri tako veliki potrošnji ne moremo biti samooskrbni – uvoz povzroča probleme v tujini in tudi doma; bistveno pa je, da intenzivna vzreja mesa slabša tla, vodo, zrak in biotsko raznovrstnost, kar ogroža vse na planetu.

Premier se očitno zaveda perečih problemov in jih brez dlake na jeziku tudi problematizira ter jih poskuša reševati. Zato je ustanovil Strateški svet za prehrano, ki bo dajal vladi smernice za reševanje teh problemov. Takoj je bil napaden, da zakaj nekaterih ni v tem Svetu in zakaj so notri vegetarijanci. No, zdaj se je to popolnilo z vsemi zainteresiranimi, bili pa so burni odzivi, češ, da nam premier krati pravico do uživanja mesa, da bomo zdaj jedli samo zelenjavo in insekte ter da je to veganska zarota. Znana zdravnica pa je celo izjavila, da je to grob napad na javno zdravje Slovencev. Hm, v Sloveniji ne živijo samo Slovenci; upam, da se tega zaveda. Vse skupaj pa je smešno, saj nobeden ničesar ne zapoveduje. Svet je samo posvetovalni organ in ne zakonodajni; nenazadnje pa Svet še ni pripravil nobenega predloga in ničesar sklenil.

Premier je uspešno v podnebno problematiko vključil tudi vprašanja pridelave in uživanja hrane, saj so bile dileme prej usmerjene predvsem v reševanje energetskih vprašanj. Je pa vprašanje, kaj bo resnično lahko naredil, saj ima kmetijsko ministrico, ki velja za zagovornico intenzivne živinoreje. Na intervjujih odgovarja zelo skopo, kratko, brez žara in nekih idej, predvsem pa z obilo izmikanja in nesmislov. Ni proaktivna, pač pa konservativna. Tipična birokratka, doma iz Prekmurja, ki je bila osem let vodja državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Premieru ne seže do kolen in pri tem ji ne pomaga diploma biotehniške in pravne fakultete. Premier kot vrhunski menedžer je to sigurno opazil, zato ministrica ni bila njegova prva izbira, a najbrž ni imel druge možnosti. Nasploh je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v domeni Prekmurcev, saj je od tam tudi vodja ministričinega kabineta in oba državna sekretarja. Ne samo, da je to neuravnoteženo, predvsem to kaže, koga bo ministrstvo podpiralo – intenzivno kmetijstvo, ki je tam zelo razširjeno.

Ministrici gre zmanjšanje porabe mesa težko z jezika, prizna, da je to verjetno smiselno, da pa je potrebno potrošnikom problematiko predstaviti na ustrezen način; ne pove pa, kaj s tem misli. Doda, da je to stvar izbire posameznika. Mislim, da bi ministrstvo moralo državljanom aktivno predstaviti edino ustrezno mnenje – to pa je mnenje Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ), ne pa mnenj mesno-predelovalne industrije. Mnenje slednjih temelji na razmišljanju kapitala, mnenje NIJZ pa temelji na znanstveno preverjenih dejstvih.

Sama pravi, da uživa, kar ji ustreza in to samo lokalno pridelano meso, pod lokalno pa smatra prekmursko. Smatram, da je vse, kar se pridela v Sloveniji, lokalno, ne samo ožje področje, kjer kdo živi. Bistvena razlika pa je v tem, ali je hrana pridelana ekstenzivno ali intenzivno. Meso živali, ki je hranjeno s krmili in silažo, je slabše kakovosti od tiste, ki je hranjena s krmo. Ne gre samo za kvaliteto, gre predvsem za to, da intenzivna živinoreja in kmetijstvo ni trajnostno, ker uničuje zemljo in podtalnico. Ministrica ne pove, kateri način kmetovanja podpira, pač pa vso živinorejo daje v isti koš.

Ministrica bi povečala rastlinsko proizvodnjo, ampak brez zmanjševanja obsega živinoreje v ravninskem delu, kar kaže na to, da se okolju ne piše nič dobrega, sploh pa ne njenim prekmurskim ravnicam, ki so že sedaj ekološko med najbolj obremenjenimi.

Ministrica se zavzema tudi za male kmetije, saj te, četudi hrane ne prodajajo, so samooskrbne in vzdržujejo krajino. To je pravilno, postavlja se samo vprašanje koliko denarja dobijo različne kmetije. Prav bi bilo, da ministrstvo bolj podpira tiste kmetije, ki delujejo trajnostno, kot pa tiste, ki izvajajo sporne prakse in na veliko onesnažujejo. Tudi tukaj bi moralo veljati pravilo: onesnaževalec plača več, oziroma dobi manj subvencije. S pametno politiko subvencij bi sčasoma lahko dosegli za okolje ugodno prestrukturiranje kmetij, kar je nujno. Ministrica ne daje vtisa, da se tega zaveda, saj tega sploh ne omenja.

Ravno tako ministrica ni naklonjena zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih in območjih Natura 2000, saj da za zdaj ni alternativnih sredstev in ta območja obsegajo več kot 40 odstotkov kmetijskih površin. Precej neambiciozno, je potrebno reči. Kako to, da nekatere kmetije znajo uporabljati alternativna fitofarmacevtska sredstva. Ali ne bi ministrstvo kmetij na teh območjih proaktivno usmerjalo v zmanjševanje običajnih škropiv in uporabo manj škodljivih? Ministričino kazanje s prstom na druge države, ki da uporabljajo še več škropiv, je smešno. Se pravi, da če so druge države svojo zemljo, vodo in biodiverziteto že uničile, jo mi še nismo; ampak, dajmo jo še mi!

Ministrica tudi zagovarja protitočno obrambo s posipavanjem oblakov s srebrovim jodidom, kljub temu, da stroka, torej meteorologi na Arsu trdijo, da ni moč ugotoviti, kaj se bo zgodilo po tem posipavanju oblakov; lahko ni učinka, lahko se zmanjša za 60 odstotkov ali pa se toča poveča celo za petkrat! Ali ima ministrica rada loterijo?

Kako ministrica gleda na prehrano, kaže košarica petnajstih vrst osnovnih živil, ki jo je določilo njeno ministrstvo za redno spremljanje cen živil – vključene so tri vrste mesa in nobena vrsta zelenjave!

Tudi predsednica države je v pogledu uživanja mesa zelo tradicionalna, saj se v predvolilni kampanji ni zavzela za prevladujoče brezmesno hrano na protokolarnih pojedinah za doseganje manjšega ogljičnega odtisa, saj da je tradicija pomembnejša od ogljičnega odtisa. Se pa je novoletno zaobljubila, da en dan v tednu ne bo jedla mesa. Očitno predsednica potrebuje svetovalca, ki bi jo seznanil s strokovnim mnenjem NIJZ-ja, ki priporoča najmanj tri brezmesne dni v tednu!

Vsekakor priporočam ogled oddaje Tarča z dne 26. 1. 2023, kjer dejstvom, ki jih navajajo trije strokovnjaki, ostali trije gosti ne verjamejo. Kljub temu, da NIJZ že dolgo, dve desetletji, priporoča uživanje manj mesa, kot tudi Mednarodni sklad za raziskavo raka ter druga svetovna priporočila, sami ne smatrajo, da bi bilo potrebno zmanjšati uživanje mesa. In to kljub temu, da pojemo skoraj štirikratnik priporočenega mesa, torej ne gre za nekaj procentov; hkrati pa je tudi zaradi tega večina populacije predebela in bolehna. Delujejo kot neki zanikovalci znanosti, spominjajo na kovid zanikovalce. Eden, ki je celo specializant za radiologijo na onkološkem inštitutu, navaja sporno raziskavo v prid porabi mesa, drugi se dela celo norca iz znanstvenikov, tretji pa daje pod vprašaj kar vse znanstvene študije, sam pa »znanstveno« posplošuje zdravstveno stanje zaposlenih v svojem obratu na celotno populacijo – to je zanj prava študija!

Pozornemu gledalcu pa ne uide, da se ti, ki prisegajo na veliko potrošnjo mesa, nekam težje izražajo, možgani jim delajo počasneje in govorijo bolj malo pametnega ter smiselnega. Zelo povedno; verjetno se to sklada z dokazi, da prevelik vnos mesa poveča pritisk in holesterol ter maščobe v krvi, ki upočasnijo in postarajo možgane.

Neverjetno sprenevedanje je, kar bi nenazadnje lahko bila posledica skisanih možganov odločevalcev, da stroka in premier priporočajo manj mesa, birokrati pa dajejo veliko denarja za reklamiranje mesa, kar sigurno poveča uživanje mesa; kakršnegakoli že, lokalnega, našega, vašega, potencialno rakotvornega in dokazano rakotvornega. Od zgoraj opisane ministrice in njenih sodelavcev ne moremo pričakovati sprememb, saj so njihove železne srajce predebele in dvomim, da jim jih bo premier uspel sleči; niti ob pomoči svojega Strateškega sveta za prehrano. Tako da sem v skrbeh za slovensko krajino in ves živelj, ki jo poseljuje.

Zato se zanesimo na svoje znanje, ki ga črpamo pri pravih strokovnjakih; to pa so tisti, ki ne nasprotujejo NIJZ in mednarodnim priznanim organizacijam. Smernice za meso so največ štiri obroki mesa na teden, torej pol kilograma na teden in 26 kg na leto; nekje dvakrat več belega mesa kot rdečega. To je zgornja meja, ki še ne povzroča raznih bolezni; trenutno ga žal moški pojemo okrog 95 kg na leto, ženske pa okrog 61 kg na leto. Optimalno pa bi bilo okrog 15 kg na leto oziroma približno 300 g na teden.

Na drugi strani strogi veganci in vegetarijanci v daljšem obdobju tvegajo kronično pomanjkanje pomembnih snovi v telesu, zato se priporoča vsaj vsakih 14 dni obrok mesa ali jajca.

To je podobno, kot pri alkoholu – za odraslega se priporoča vsaj enkrat na vsakih 14 dni deciliter rdečega vina, ki pripomore k uravnavanju črevesne flore - mikrobiote. Zgornja meja pri alkoholu je pet enot alkohola na teden. Enota je 0,1 dcl čistega alkohola, kar odgovarja približno 0,25 dcl žganja, 1 dcl vina in 2,5 dcl piva; odvisno od vsebnosti alkohola v pijači.

Lubi mesojedci, veganci, vegetarijanci, pivci in abstinenti: zdaj veste, nobena skrajnost ni dobra, zato se držite opisanih smernic. In ne verjemite enemu znanstveniku ampak večini ter ne eni študiji ampak večini študij.

Primež Resbar

Primež Resbar

Primež Resbar je ljubitelj vsega lepega in dobrega. Ob vseh tegobah, ki tarejo ljudi na svetu, se ne predaja malodušju, depresiji in negativnim čustvom, pač pa čuti dolžnost, da ljudi vzpodbuja k razmišljanju in pozitivnem pogledu na svet, kot naš slavni prednik in pisec prve slovenske knjige pred skoraj pol tisočletja; seveda brez pretenzij, da bi se z njim drznil primerjati. Primož Trubar je Primežu Resbarju vzor, saj je Primož Trubar učil in spodbujal sočutje do bližnjega, prijateljstvo in solidarnost, ter se je zavedal, da bo predvsem s temi vrednotami slovenski narod »stal inu obstal«.

Primež Resbar v rubriki Resničnosti barometer rad rezbari po možganih, da bi bili le-ti bolj zaviti in nagubani. Prav tako Primež Resbar v svoj primež rad vpne razne modrosti in neumnosti, ki jih potem z užitkom obdeluje ter polira, da bi se pokazale v vsej svoji sijajnosti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj