Barometer resničnosti (1)

Lubi Belokranjci!

Pred leti je neki Belokranjec na predstavitvi svoje knjige dejal, da je Bela krajina najbogatejša pokrajina v vsej Evropi. Ob tem mi je šlo kar malce na smeh in sem pomislil: »Da, da, to pa jáko dŕži; to táko dŕži, káko i dŕži, da vsak berač svojo culo hvali!« Ampak takoj zatem sem se spomnil, da se pri etnomuzikologiji na ljubljanski univerzi, pri poglavju slovenska ljudska glasba, predavanja začno z Belo krajino. Belokranjska ljudska glasba, plesi in izročilo so najstarejši v državi in med najstarejšimi v Evropi.

Ravno tako sem se spomnil tudi besed profesorja s fakultete za biologijo, ki je na razstavi belokranjskega rastlinskega in živalskega sveta govoril o tem, da je že pred desetletji svoje kolege iz vsega sveta prepričeval, da imajo v Beli krajini jamske kozice še nezakrnele oči. To pojasnjuje s tem, da so bile razmere v Beli krajini dlje časa kot drugod nespremenjene in so se te živali šele pred relativno kratkim časom preselile v podzemlje. Zato najdemo črno človeško ribico le v Beli krajini, saj svoje črne barve še ni izgubila, ker premalo časa živi v podzemlju, kjer v popolni temi barve niso pomembne.

Ravno tako v Beli krajini obstajajo avtohtone poljščine, ki jih ni več nikjer drugje. V Gribljah je kmetija, ki ji je uspelo ohraniti kar štiri avtohtone poljščine – edini so ohranili avtohtono koruzo, rž, lan in sirek, ki jih drugod več ni. Na to kmetijo se hodijo izobraževat profesorji ljubljanske biotehnične fakultete, ki so tudi pomagali pri tem, da so te poljščine evropsko priznane in zaščitene.

Tako smo Belokranjci in Bela krajina nekako znali ohraniti izvoren, prvinski značaj na različnih področjih.

Dokaz za to je tudi dejstvo, da se je tamburica najbolj ohranila v Beli krajini, čeprav je bila pred obema vojnama razširjena po celi Sloveniji.

Tudi smo ponosno gledali nastop vokalne skupine Lan s tamburaškim orkestrom Dobreč na zadnji proslavi ob 30. obletnici Dneva samostojnosti in enotnosti, ki je bila ena redkih točk, ki ni bila kičasta in je res sodila na državno proslavo.

Lahko smo ponosni, da na področju kulture, umetnosti, narave in živil znamo ohraniti izvorno; tako nam prvinska, najstarejša snovna in nesnovna dediščina ni utonila v pozabo. Zato lahko upravičeno rečemo, da smo ena najbogatejših pokrajin v vsej Evropi.

Žal pa ima ta sposobnost ohranjanja tudi drugo plat medalje. Obstajajo področja, tu gre predvsem za znanost in tehnologijo, kjer ohranjanje in konzerviranje znanja ter stvari nima smisla, saj prihajajo vedno nova znanja in nove stvari. Ali si predstavljate, da bi mi Belokranjci še vedno vsakodnevno uporabljali belo obleko iz lanu, se peljali v kočijah in še vedno uporabljali volovsko vprego, kot nekoč? Ali pa da bi uporabljali prenosni telefon brez zaslona na dotik, ki izginja kot nekoč domača tekstilna industrija?

Napredka znanosti in tehnologije ni moč ustaviti. Temu napredku sicer lahko nasprotujemo, vendar to nima praktično nikakršnega vpliva na hitrost sprememb. Edini rezultat je, da s tem nasprotovanjem sami potegnemo ta kratko; razvoj nas obide in drugi nas prehitijo, potem pa se jadikuje ter krivi druge.

Konservativnost na področju znanosti in tehnologije je zelo škodljiva in to se je tudi pokazalo v boju proti novemu korona virusu. Lani jeseni je bila Slovenija po nekaterih parametrih – obolevnost, umrljivost in podobno, nekaj časa najslabša na svetu, prav tako smo bili najslabši na svetu predlansko jesen. Vzroke za to ne gre iskati samo v trenutni vladi, ki je tradicionalno nespretna pri urejanju domala vseh zadev. Res je tudi, da vlada strokovnjakov ni kaj preveč upoštevala, ampak saj to velja za vsa njena dejanja. Kakor je tudi res, da je neprimerno komunicirala z državljani, ampak saj nikoli ni znala spoštljivo komunicirati niti v tujini, kaj šele doma. Vendar pa za svetovni polom Slovenije v boju proti kovidu ni prvenstveno kriva vladna politična elita, pač pa mi državljani, ki bi lahko bili modrejši od vlade! In to že samo s tem, da bi poslušali in upoštevali stroko. Res, tudi stroka včasih ni vedela, kaj natanko je najbolje, vendar pa je to razumljivo, kajti takšnega virusa in takšne situacije še ni bilo. Zato se je tudi stroka sproti učila, kar pa je tudi bistvo znanosti – večno novi poskusi, nova preverjanja, nova spoznanja in novi ukrepi.

Čeprav nam nekateri mediji dajejo vtis, da znanost ni enotna, pa to ne drži. Upoštevati je potrebno, da je za soglasje v znanosti potrebno veliko preizkusov, da bi dobili soglasje mnogih znanstvenikov in znanstvenih skupin. In ne, mikrobiologi med seboj niso na različnih polih, ne razmišljajo diametralno nasprotno od svojih kolegov, kot tudi niso v nasprotju do znanstvenih kolegov iz področja farmacije, virologije, imunologije, infektologije ali epidemiologije. Znanost ni politika! Lahko sicer naletimo na kakšnega posameznika, ki ga potem mediji dvomljivega slovesa izkoristijo zaradi bombastične novice, češ, našli smo znanstvenika, ki je proti uradni znanosti.

Ampak to so tragikomične zgodbe – znanstvenik, ki je eden od izumiteljev novodobnega cepljenja mRNA, je govoril proti cepljenju s tem postopkom, nato pa se izkaže, da ni več znotraj sodobne znanosti, saj je to izumil pred skoraj pol stoletja, je pa star in zagrenjen, ker smatra, da je to izključno njegov izum. Kar pa ni res. Res je samo to, da je eden od izumiteljev tega, kar danes rešuje življenja in bi za to lahko dobil Nobelovo nagrado. Ampak po tem svojem izpadu, govorjenju proti lastnemu izumu, posledica katerega je več smrti zaradi okužbe z novim korona virusom, so možnosti za Nobelovo nagrado precej majhne, če ne celo nične. Precej komično je to, žal pa predvsem tragično za tiste, ki so ga poslušali in upoštevali ter nato počasi umirali.

Statistična dejstva kažejo, in ob več kot tri milijarde cepljenj je to presneto dovolj velik vzorec, da so stranski učinki cepljenja zanemarljivi v primerjavi z učinkovito zaščito pred usodnimi zapleti bolezni. Vsa zdravila imajo stranske učinke, kar je primerljivo s stranskimi učinki cepljenja. Res pa je, da so nam zdravila bolj domača, kot pa cepljenje odraslih. Podatki vseh držav pa jasno kažejo, da večja kot je precepljenost prebivalstva, manj je ljudi v bolnicah.

Nekaterim tudi niso jasne discipline v znanosti in relacije med njimi. Znanost je zelo razvejana in specializirana. Nekateri naivneži verjamejo internetni strani slovenskizdravniki.si, ki jo je registrirala vzgojiteljica(!) in kjer so članki zdravnikov s proticepilsko vsebino. Ampak začuda med njimi ni epidemiologov, virologov, infektologov in imunologov. So pa zdravniki splošne medicine, ginekologije, anesteziologije, stomatologije, travmatologije, psihiatrije.

Kdo pri zdravi pameti gre k okulistu, če ga boli koleno in kdo gre k zobozdravniku, če ima hemeroide?

Jaz se zelo zanimam za tenis, in če bom kdaj srečal Novaka Đokovića, ga bom temeljito vpraševal vse, kar me zanima, predvsem pa ga bom poslušal in si vse zapomnil. Ne bom pa o tenisu spraševal Luke Dončića, čeprav je tudi on vrhunski športnik svetovnega formata. Kot tudi Đokovića ne bom spraševal o košarki.

Torej, če slučajno vaš družinski zdravnik, ali katerikoli drug zdravnik govori proti cepljenju za vas, vi pa nimate zdravstvenih posebnosti, da bi vas cepljenje ogrožalo, potem zdravnika ne upoštevajte, saj ni virolog, imunolog, infektolog ali epidemiolog.

Ljubi Belokranjci, ne verjemite glede epidemije ljudem, tudi če so vam blizu, ki ne predstavljajo epidemiološke, infektološke, virološke, mikrobiološke ali imunološke stroke. Nikakor ne zaupajte nepreverjenim internetnim stranem in stranem, ki so proti cepljenju. Barometer resničnosti na teh straneh je na ničli. Nič barov, nič resnice, nič resničnosti. Namišljen svet. Pravljica. Alternativna resnica je laž. Alternativne znanosti ni. Torej se cepite! Če ste pametni. Kajti s cepljenjem je tveganje za počasno umiranje do bridkega konca z vse večjim pomanjkanjem zraka - kot bi se utapljali, veliko manjše! Za tiste necepljene, ki so hospitalizirani zaradi kovida, in velika večina je takih, je za cepljenje prepozno, kar velika večina obžaluje.

Ravno pred kratkim smo Belokranjci izgubili osebo, ki se kljub temu, da je bila v več rizičnih kategorijah, ni hotela cepiti. Ko so člani njene družine zdravnika prosili, da bi jo cepil, so se težko sprijaznili z dejstvom, da to ni več mogoče. Katera internetna stran je kriva za to, kateri lažnivi kvazi strokovnjak je kriv, ki je pokojno prepričal, naj se gre loterijo z lastnim življenjem in življenji ljudi okrog nje? Ampak po toči zvoniti je prepozno. Torej, da ne bo prepozno, cepite se! Če nočete ogrožati sebe in vse okrog sebe. In da bo te agonije čimprej konec.

Ljubi Belokranjci, berem, da nekateri vzorno skrbite za svoj imunski sistem, kar je zelo pohvalno. Upam pa, da se ne slepite s tem, da se vam zaradi tega ni potrebno cepiti. Ker dober imunski sistem ne more v skupnosti ali pri posameznikih nadomestiti cepljenja in zaustaviti virusa. Vsaj pri večini posameznikov ne. In ne veste, v kateri skupini ste, kot tudi nobeden ne ve, ali je njegov genetski ustroj bolj občutljiv na novi korona virus ali ne. Ne bodite nespametni, zato - cepite se!