Stara Metlika (59)

Julij Mazelle (1871 – 1964) dolgoletni predsednik, in ustanovitelj Belokranjske gasilske Župe.

Prostovoljno požarno obrambo Gradac so kot tretjo v Beli krajini (leto prej je bilo na Kranjskem 46 društev s 1 .400 člani), obrtniki, delavci in posestniki iz Gradaca, Kloštra, Okljuke in Vranovičev, ustanovili 1. maja (po nekaterih podatkih 17. maja) 1889, dvajset let za metliško in osem let za črnomaljsko požarno obrambo.

Prvi poveljnik je postal Matija Mazelle, pobudnik ustanovitve in njen dolgoletni vodja. Društvo je po sklepu občnega zbora pripravilo pravila in jih sprejelo na glavnem zboru 12. julija 1890. Podpisali so jih Janez Novak, Jakob Stipanič in Janez Stipanič. Da je društvo pravno ustanovljeno, je deželna vlada v Ljubljani z žigom potrdila 7. decembra 1890.

Požarni stražniki so bili razdeljeni na plezalce, gasilce in varuhe. Vsi člani (občni zbor) pa so med seboj izvolili odbor: poveljnika, podpoveljnika, tri vodnike oddelkov, blagajnika, tajnika, poročnika, oskrbnika gasilnega orodja in tri poverjenike. Pravila delovanja so bila določena zelo natančno: "Občni zbor se mora sklicati vsako leto za sklepanje o položenem računu, vsako drugo leto pa za volitve. Poleg tega, da se mora občni zbor sklicati, ali iz važnih vzrokov zahteva občinski odbor ali pa tudi, če to zahteva pismeno vsaj tretjina vseh članov društva.

Da je sklep občnega zbora veljaven, treba je rednega sklica, navzočnosti vsaj tretjine vseh udov in nad polovične večine oddanih glasov." Mandat je trajal dve leti, volitve pa je morala potrditi tudi gradaška občina. Društvo se je vzdrževalo iz doneskov (prispevkov) domače in bližnjih občin, zavarovalnih 7 društev, podpornih udov in drugih daril.

Med ustanovnimi člani matična knjiga navaja posestnike Janeza Malešiča, Jožeta Marentiča in Matijo Filaka ter pečarja Franca Piletiča. Ob prvi obletnici so v društvo vstopili Julij Macele, mlinar Jakob Stipanič, mizar Matija Stipanič ter posestnika Martin Plut iz Vranovičev in Janez Marentič. Podatki niso popolni, saj zapisov iz tistega časa ni. Matično knjigo so po spominu napisali veliko pozneje, prva, v kateri naj bi bilo zapisanih okrog trideset ustanovnih članov, pa je verjetno izgubljena. Ustanovitvena pravila je očuval mizar Jože Jakša.