Semič v starih cajtih (321)

Trnova življenjska pot Jožeta Konde - Švarketa iz Praproč (2. del)

»Proti koncu vojne je skupina taboriščnikov v delovnem taborišču Karlsruhe hudo pretepla svojega 'kapota', ker jih je neusmiljeno maltretiral. Zato je bil Jože, kot 'kolovodja' te skupine, obsojen na smrt. Tik pred ustrelitvijo, mu je uspelo zbežati v »tretjo« osvoboditev.

Jože se je po treh dneh tavanja po okoliških gozdovih srečal s francoskimi vojaki, ki so osvobodili taborišče. Tam je srečal tudi svojega dobrega tovariša sotrpina Rusa. Odločila sta se pridružiti Rdeči armadi. Ni znano kako je potekal transport čez takrat še nemško ozemlje.

Ker je Jože znal voziti avto, je v Rdeči armadi postal šofer poveljnika polka. Po štirih mesecih se je vojna končala in razrešili so ga vojaških obveznosti. Tako je dočakal »četrto« osvoboditev. Odpravil se je na več kot 1000 kilometrsko pot proti domu. Večino poti je prepešačil.

19. oktobra 1945 se je zopet srečal s svojo simpatijo Slavko. Februarja naslednje leto sta se poročila.

Jože je potem nekaj let vozil tovornjak v Novem mestu.

Na željo pokojnega očeta Ivana se je moral leta 1950 z družino vrniti v Praproče in prevzeti domačo kmetijo.

Žal se je 23. januarja 1953, pri prevozu »švelarjev« (železniških pragov) , smrtno ponesrečil. S švelarji naložen voz se je prevrnil nanj in na mestu je bil mrtev.

Kot zanimivost dodajam, da je mama pozneje pripovedovala, da je oče noč pred nesrečo spal na krušni peči v spalnici. Med spanjem je začel klicati: »Odstranite hlode z mene!« Seveda nista niti pomislila na možno nesrečo.

Na nesrečno smrt ljubljenega moža in očeta že 70 let spominja 'Švarkeč' križ pri 'Štirih rokah'«.

Na poročni fotografiji iz leta 1946 sta moja mama Slavka in oče Jože; na drugi pa obnovljeni 'Švarkeč' križ pri Štirih rokah.

Jože Konda, Vnanje Gorice pri Ljubljani