Majhen narod z velikim gasilskim srcem

Zaradi dobrega medgeneracijskega sodelovanja je gasilstvo še vedno zelo spoštovano in priljubljeno tudi v najstarejšem prostovoljnem gasilskem društvu v Metliki, zibelki slovenskega gasilstva. Kar nekaj je tako belokranjskih družin, v katerih se gasilstvu posvečajo že več kot 100 let.

Dedek in vnukinja, oba gasilca

Med začetniki organiziranega gasilstva na Slovenskem (leta 1869) je bil tudi Franc Kremesec. Njegov pravnuk Milan Kremesec sodi v četrto generacijo požrtvovalnih gasilcev, med katerimi so tudi vsi njegovi družinski člani, sin Jani, snaha Andreja in trije vnuki Vid, Katja ter Zarja.

Tehnologija se spreminja, gasilsko srce ostaja

Ob pomoči sočloveku, živalim in naravi so se gasilci vedno znali tudi družiti ter si stati ob strani v stiski. Zato ne preseneča, da je naklonjenost gasilcem v Sloveniji vseskozi naraščala in tudi danes gasilstvo ne beleži upada.

Dedek Milan Kremesec opaža, da je danes gašenja požarov manj, zato pa je več intervencij ob naravnih, prometnih in drugih nesrečah. Ko so intervencije mimo, se vedno znova veseli trenutkov, ki jih preživlja s svojo razširjeno gasilsko družino.

Za njim je že več kot 1200 intervencij

Tudi Srečko Hrastar, namestnik poveljnika Gasilske zveze Metlika, je iz družine, ki jo je močno zaznamovalo gasilstvo. Z bratom in s starši gasilci je odraščal v hišniškem stanovanju v gasilskem domu in nato v več kot 40 letih doživel velik napredek tehnologije.

Med operativnimi gasilci ima pomembno vlogo, saj vodi intervencije in vozi gasilski tovornjak. Velikokrat je prav od njega odvisno, kako hitro bo gasilska oprema prispela na prizorišče požara ali nesreče.

Nekoč na roke, danes z modernim tovornjakom

PGD Metlika je ob jubileju pridobil zelo sodoben gasilski tovornjak, ki na krov sprejme tudi večjo ekipo operativnih gasilcev. Njihov odzivni čas je še krajši, učinkovitost pa močno izboljšana.

S Srečkom Hrastarjem si ogledamo Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki. Ob ročni brizgalni iz leta 1875 nam pokaže, kako so se s požari bojevali prvi gasilci.

»Danes se odzovemo takoj in v manj kot petih minutah se odpravimo na teren. Včasih je na požar opozorila sirena, trajalo je veliko dlje, tudi pol ure, da so se vsi gasilci zbrali in odšli na intervencijo. Ročno brizgalno so na lokacijo pripeljali s konji, jo ročno polnili z vodo, curek pa je bil tako šibak, da se z večjimi požari niso mogli bojevati,« nam o gašenju v 19. stoletju pove Srečko.

Zavarovalnica Triglav že vrsto let podpira gasilsko dejavnost. V letu 2019 je za večjo požarno varnost v Sloveniji namenila 460.000 evrov.